'Ločim računalnike in fotokopirne stroje!'

Informacijski pooblaščenec je z odločbo ministrstvu za zunanje zadeve (MZZ) prepovedal obdelavo telefonskih prometnih podatkov vseh uslužbencev na ministrstvu in nič drugega, torej le tisti del preiskave, za katerega so ugotovili, da je nezakonit, je zatrdila pooblaščenka Nataša Pirc Musar. Predstavnik MZZ Bojan Brezigar je namreč v torek dejal, da je odločitev informacijske pooblaščenke glede inšpekcijskega nadzora za preverjanje zakonitosti obdelave osebnih podatkov v interni preiskavi ministrstva "odvzela ministrstvu edino sredstvo, da ugotovi, kdo je izročil washingtonsko depešo medijem".

Informacijska pooblaščenka ocenjuje, da s s prisluhi posegli v človekove pravice. MZZ po besedah Brezigarja to jemlje na znanje in njeno mnenje sprejme, ''vendar nima drugih sredstev, da bi izdelal ožji seznam ljudi, ki so razpolagali z depešo''. "Nemalo smo bili presenečeni nad vnovičnim nepravnim razumevanjem MZZ v zadevi Washingtonska depeša. Bojan Brezigar je v torek spet ponavljal stare in že nič kolikokrat slišane argumente, dodal pa je še nekaj novih nelogičnih in pravno povsem neutemeljenih razmišljanj," je v sporočilu zapisala pooblaščenka. Kot je dodala, informacijskemu pooblaščencu zdaj že očita, da je prepovedal tako rekoč vsakršno ugotavljanje dejstev. "Če ne bi bili prepričani, da je Bojan Brezigar natančno prebral odločbo državnega nadzornika, bi lahko dejansko podvomili v verodostojnost njegovih izjav," meni Pirc Musarjeva in dodaja, da zdaj informacijskemu pooblaščencu podtika tudi to, da so prepovedali nekaj, o čemer v odločbi ni niti besede.

Brezigar po besedah Pirc Musarjeve govori o fotokopijah, o vpogledih v računalnike, o tehnični (ne)izvedljivosti. "Prepričani smo, da javnost zdaj že ve, da smo z odločbo prepovedali obdelavo telefonskih prometnih podatkov vseh uslužbencev na ministrstvu in nič drugega, torej le tisti del preiskave, za katerega smo ugotovili, da je nezakonit," je pojasnila pooblaščenka. Ob tem je poudarila, da vsak lahko ubira le tiste poti, ki jih zakon dopušča, pa če je cilj še tako plemenit. "MZZ zadevo tolmači tako, kot da lahko pozabimo na pravo in dopustimo paradigmo, da vsak cilj posvečuje vsa sredstva. Želeli bi si, da MZZ ne podcenjuje javnosti, ki zdaj že nekaj časa dobro ve, kaj je pooblaščenec v odločbo napisal," je pojasnila. Odločba v celoti …

MZZ: Pooblaščenka v zadregi

Očitno MZZ preiskava ne uspeva in že pred samim koncem želi krivdo prevaliti na informacijskega pooblaščenca, meni Pirc Musarjeva. Ob tem svetuje, da MZZ s pravniki preveri obstoječe zakonite možnosti in se dela loti strokovno. Morda bo ta primer doprinesel vsaj k temu, da bo ministrstvo bolj pazljivo rokovalo z dokumenti, za katere presodi, da niso za javnost, je še zapisala. Bojan Brezigar pa je v današnjem odzivu na pismo pooblaščenke zapisal, da razume, da je informacijska pooblaščenka zaradi dogajanj v zvezi z washingtonsko depešo v zadregi, vendar pa res ne more sprejeti, da mu podtika izjave, ki jih ni izrekel in jih nato še komentira.

"V izjavi MZZ, ki sem jo prebral na novinarski konferenci, so bila navedena le dejstva, dodana pa je bila samo naslednja ocena: Nesporno dejstvo pa je, da je odločitev informacijske pooblaščenke odvzela ministrstvu edino sredstvo, da ugotovi, kdo je izročil washingtonsko depešo medijem. Izjava je v celoti objavljena na spletni strani MZZ. Žal na MZZ drugih sredstev nimamo; to je bil pač edini način, da ministrstvo opravi nadzor in poskusi ugotoviti odnašalca depeše," je zapisal. Kot je še povedal, je nato v odgovoru na vprašanje novinarja dodal še, da je informacijska pooblaščenka svojo odločitev utemeljila s trditvijo, da gre za kršitev človekovih pravic ter da je MZZ njeno stališče vzelo na znanje in uničilo zgoščenko; ker pa ni prepričano v zakonitost tega posega, je vložilo tožbo na upravno sodišče. "Nič drugega ni bilo povedano, kot sama dejstva. V izjavi smo tudi zapisali, da v pravnih državah ni običaj, da organi tako vztrajno komentirajo nepravnomočne odločitve.''