Realna imena v hipotetični vladi

Reševanje zapletene politične situacije še naprej ostaja najpomembnejša dnevnopolitična tema. Potem ko je Šarčeva LMŠ potencialnim partnerjem poslala precej splošen osnutek koalicijske pogodbe, so za danes napovedana pogajanja šestih strank odpadla. Za odlog je zaprosila Nova Slovenija, ki na izvršilnem odboru stranke razpravlja o omenjenem osnutku koalicijske pogodbe. 

Na čakanju je tako - vsaj uradno - tudi kadrovski razrez, so pa kljub temu v javnost že pricurljale nekatere informacije o tem, koliko resorjev bo dobila katera stranka. 

Kot so poročali v oddaji Svet, bo pet in s tem največ mest pripadlo LMŠ, ki je tudi največja stranka po številu mandatov v nastajajoči koaliciji 5 + 1. SD in SMC bi imeli po štiri resorje, NSi tri, Stranka Alenke Bratušek in DeSUS pa vsaka po dve. Ob tem je treba vedeti, da mesti predsednika vlade in parlamenta štejeta dvojno. 

Odgovor na vprašanja, kdo dobi koliko, torej imamo. A pomembnejše je vprašanje, kdo dobi kaj. 

Nekaj imen že znanih

Kot so poročali v oddaji 24UR, se v ozadju pogovorov o vsebini koalicijske pogodbe odvija intenziven boj za ministrske stolčke in politični prestiž. V glavni vlogi sta dozdajšnji koalicijski partnerici SMC in SD, ki druga drugi načrtno križata interese. 

Velike kadrovske apetite kažeta tudi odhajajoči premier Miro Cerar in njegova predhodnica Alenka Bratušek, kar močno zapleta Šarčevo kadrovsko križanko. 

Več kot mesec dni po volitvah še ni niti dogovora o prvaku NSi Mateju Toninu kot stalnem ali začasnem predsedniku parlamenta. Za prvega med enakimi je bil izbran kot izhod v sili, menda začasno, saj si položaja še vedno zelo želi odhajajoči premier. A v morebitni Šarčevi koaliciji bi ta položaj po velikosti pripadel SD. Ta se je funkciji pripravljena odpovedati, a ne, če bi jo zasedel Cerar.

Nekdanja premierka Bratuškova si je zamislila položaj nekakšne superministrice brez listnice, ki bi koordinirala zdravstvo in finance. Nad čemer Šarčevi niso navdušeni. Medtem ko bi šef poslancev SAB Marko Bandelli lahko postal naslednji minister za okolje.

Karl Erjavec si želi državotvornega resorja – po možnosti obrambe. V stranki upokojencev pa bi sprejeli tudi položaj ministra za razvoj in evropska sredstva.

Potencialni partnerji naj bi politične funkcije delili po krožnem sistemu. Najprej predsedniki, nato vsaka stranka po velikosti po en resor. Pri čemer stolček predsednika parlamenta šteje za dve ministrski mesti. A ker se interesi prekrivajo, večina pa Šarcu še niti noče razkriti kadrovskih kart, se stvari precej zapletajo. 

Za morebitno Šarčevo okroglo mizo naj bi sedelo 18 članov vlade. Od tega Vojmir Urlep kot minister za finance. Dejan Židan kot gospodarski in Jernej Pikalo kot šolski minister. Resor za Slovence po svetu bi lahko pripadel Ljudmili Novak, kmetijstvo pa odhajajočemu gospodarskemu ministru Zdravku Počivalšku.