Za Grčijo denar, kaj pa za naše delavce?

Danes so sindikati znova ponovili že znana stališča do predloga spremembe zakona o delovnih razmerjih. Na tiskovni konferenci so se zbrali predstavniki petih sindikalnih central (KS 90 Slovenije, KSS Pergam, ZDSS Solidarnost, KNSS – Neodvisnost in SZS – Alternativa), ki ne odstopajo od svojih stališč in napovedanih pritiskov. Če bo DZ obravnaval predlagano novelo zakona o delovnih razmerjih, se bodo zbrali pred stavbo DZ, kjer bodo protestirali. Predsednik KNSS – Neodvisnost Drago Lombar je dejal, da premier Borut Pahor odgovornost prelaga na parlament, zato računajo na njihovo pamet.

Pred tem bodo poskušali s pogovori z ministrom za delo Ivanom Svetlikom in poslanskimi skupinami doseči, da bi odgovorni umaknili omenjeni zakonski predlog. Poudarjajo, da bodo za doseganje ciljev najprej uporabili vse pravne možnosti, nato pa se bodo, če mirna pot ne bo uspešna, zatekli k skrajnim ukrepom. "Pritiske bomo stopnjevali," so bili enotni.

Rebolj: Mi se ne hecamo!

S temi besedami je predsednik sindikata KSS Pergam Dušan Rebolj opozoril nasprotno stran, da s sindikati in delavci ni šale. Po Reboljevem mnenju bi se morala nadomestila zvišati za toliko, kolikor bi se znižale odpravnine, sklad pa bi financirali država in delodajalci.

Sindikalisti dodajajo, da so že pred leti predlagali ustanovitev posebnih skladov za odpravnine, ki bi ga polnili delodajalci in tudi država. Sindikalisti namreč opozarjajo, da želijo delodajalci vso odgovornost prenesti le na državo, opozarjajo pa tudi, da se delodajalci obnašajo zelo kontradiktorno. Na eni strani želijo, da se država ne vmešava v njihovo področje, na drugi pa jo prosijo za pomoč. V tujini že dolga leta poznajo sklade, v katerih se kopiči denar za odpravnine in razvoj.

Generalni sekretar sindikata SZS – Alternativa Zdenko Lorber opozarja tudi, da vlada sploh nima konkretnih argumentov, zakaj bi znižali odpravine. Je pa bil Rebolj zelo oster, ko je dejal, da se za odpravnine raznih menedžerjev vedno najde denar, za delavce pa ne. "Znesek ene njihove odpravnine, ki znaša 150.000 evrov, zadostuje za 700 odpravnin, ki bi jih prejeli delavci z minimalno plačo.“

'Gnev in jeza med delavci naraščata'

Predsednik sindikata KS 90 Slovenije Boris Mazalin opozarja, da se med delavci povečuje jeza, nestrpnost in gnev. "Želimo pa doseči dejanske spremembe,“ pravi. Rebolj pa dodaja, da je vlada tista, ki nosi odgovornost, kako in ali se bodo pritiski stopnjevali. "Kar imamo zdaj, niso pogajanja, so le podajanja stališč. O nobeni stvari se ne moremo pogovoriti, saj zaupanja ni več," pravi in dodaja, da sindikati niso dežurni krivci za nastale razmere. Poudarja, da ni nobenega razloga, da bi delavci financirali nagrajevanje in odpravnine vodilnih v podjetjih. "Zaposleni financirajo zapiranje tovarn," pravi Rebolj. Predsednica ZDSS Solidarnost Nina Avbelj, tako kot njeni kolegi, pa poudarja, da vztrajajo pri zavračanju večje prožnosti na račun zmanjševanja socialne varnosti.

Za Grčijo v posojilo, kaj pa za slovenske delavce?

Dotaknili so se tudi slovenske pomoči Grčiji. Če se lahko država zadolži, da bi pomagala Grčiji, potem bi se lahko enako zadolžila, ko gre za slovenskega delavca, menijo. S tem denarjem bi lahko ustanovili že omenjeni sklad, ki bi rešil marsikatero težavo. Lombar je opozoril, da grški delavci niso krivi za nastale razmere, saj so v Sloveniji iste razmere. "Ko bi vsaj denar šel v njihov žep, toda ..." je dejal Lombar.

Koliko denarja je šlo bankam za sanacije tajkunskih kreditov, se sprašujejo sindikalisti. "Vemo, kdo je povzročil grško in svetovno krizo. Delavci in sindikati že ne," pravi Mazalin in dodaja: "Kdo v Grčiji rešuje svojo rit? Banke, evropski in svetovni kapital!"

Vlado torej čaka težko obdobje. Študenti so že napovedali protest, ki bo potekal 19. maja, soočiti pa se bodo morali tudi z nezadovoljstvom delavskega razreda, ki nasprotuje predlogu pokojninske reforme.