Po štirih letih spet tradicionalni Marihuana marš

Svetina je dejal, da je shod namenjen izobraževanju, informiranju in protestiranju proti škodljivim politikam na področju konoplje in kanabisa. "Marihuana Marš tradicionalno poteka na Kongresnem trgu v parku Zvezda, kjer se mobilizira množica podpornikov in s tem poudari, da javni interes obstaja in da ima ideja veliko družbeno težo," je prepričan.

Organizatorji Marihuana marša si prizadevajo za odpravo prohibicije konoplje, saj nasprotujejo stigmatizaciji in kriminalizaciji uporabnikov konoplje. "Zahtevamo legalizacijo konoplje v industrijske, medicinske in rekreativne namene ter se zavzemamo za svoboden in reguliran trg ter trajnostni razvoj," je dejal Svetina.

Na stojnicah se bodo predstavljala različna podjetja, politične stranke in nevladne organizacije, ki podpirajo legalizacijo konoplje, obiskovalci pa se bodo lahko o problematiki izobraževali. Shod spremljala obilica zanimivih delavnic in aktivnosti ter živa glasba znanih slovenskih izvajalcev, med drugimi nastopajo Vazz in skupina Koala Voice.

Organizatorji pričakujejo okoli 1500 udeležencev, je še povedal Svetina.

Levica za zavezo o preučitvi legalizacije konoplje v nacionalnem programu

Levica avtorje nacionalnega programa na področju prepovedanih drog za obdobje 2023-2030 poziva, naj Slovenija skozi resno, odgovorno in informirano razpravo pristopi k legalizaciji konoplje. Predlagajo, da v resolucijo vključijo zavezo, da se do konca leta 2025 preuči pozitivne in negativne posledice legalizacije konoplje za posameznika in družbo.

Predlagajo, naj zakon omogoči gojenje kanabisa za lastno uporabo, dovoli prodajo in nakup kanabisa starejšim od 18 let ter določi najvišjo dovoljeno vsebnost THC v kanabisu za rekreativno uporabo. Zakon naj predpiše enotno embalažo za prodajo kanabisa, na kateri naj bodo navedene vsebnosti THC, CBD in drugih učinkovin, in prepove oglaševanje uporabe kanabisa z vsebnostjo THC.

V sporočilu so zapisali, da legalizacija na reguliranem trgu prinaša koristi za uporabnike v obliki varnega dostopa do konoplje in nadzora nad vsebnostjo snovi, prav tako pa olajša dostop do zdravstvenega sistema uporabnikom v primerih, ko je to potrebno. Menijo, da uživanje konoplje ne predstavlja večjega tveganja za zdravje kot uživanje alkohola ali tobaka.

Legalizacijo predlagajo tudi, ker menijo, da ima ukrep pozitivne učinke na proračun in prinaša sredstva za komplementarne programe zmanjševanja negativnih učinkov uporabe drog in izobraževanja o odgovorni rabi, zlasti med mladimi.

Z legalizacijo pa bi razbremenili delo policije, tožilstev in sodišč ter olajšali raziskave in razvoj na področju rabe v medicinske namene. "Ne moremo pričakovati drastičnega povečanja rednih uživalcev, zlasti med mladimi, saj imajo ti po uradnih raziskavah že zdaj izjemno lahek dostop do trave," menijo.

Raziskave kažejo, da se lahko do konoplje brez težav v manj kot 24 urah dokoplje več kot polovica mladostnikov. "Zato menimo, da bi bilo tako za uporabnike kot za širšo populacijo bolj smotrno, da je konoplja dostopna legalno in na strogo reguliranem trgu, namesto sedanjega stanja, ko se jo preprodaja na črnem trgu brez vsakršnega nadzora nad kakovostjo in vsebnostjo psihoaktivnih in drugih snovi," so še zapisali v Levici.