'Po Srebrenici smo dejali 'nikoli več', a danes to napako ponavljamo v Gazi'

"So dnevi, ki se z vso težo groze in bolečine dogajanja zarežejo v spomin ljudi. Slednji tudi z minevanjem časa niso nič manj boleči, niti za trohico bolj sprejemljivi. So neizbrisljivi in jih ni mogoče spremeniti," ob 29. obletnici genocida v Srebrenici pravi predsednica Slovenije Nataša Pirc Musar. "Tudi 29 let kasneje je v dan, ko se je zgodila ta neopisljiva tragedija, za večno vtkana groza, bolečina, krik več kot 8000 žrtev Srebrenice."

Poudarila je, da bo ta dan za vedno nosil pečat "popolne izgube človečnosti pri krvnikih na eni strani in obupa, nejevere globokega razočaranja vseh ubitih očetov in sinov, soprogov, bratov, prijateljev na drugi, ob dejstvu da je mednarodna skupnost vsem na očeh nemo dopustila ta zločin nad človeštvom".

Sprašuje se, ali se iz zgodovine nismo zmožni naučiti ničesar. "Kakšen je to civilizacijski napredek družbe, ko pa na današnji dan po vsem svetu divjajo vojne, spopadi, največ od druge svetovne vojne dalje, v katerih ljudje množično umirajo in hudo trpijo," je aktualizirala grozote preteklosti ter poudarila, da so voditelji odgovorni, da z besedami in dejanji gradijo mir in pravičnost, da zagotavljajo družbeni napredek in ustvarjajo boljšo prihodnost za vse. Vse nasprotno je namreč, kot je dejala, izdaja zaupanja ljudi in zloraba moči.

Ob tem pa je izpostavila, da je končno dejanje genocida vedno njegovo zanikanje. "A zanikanje dogajanja ne more izbrisati. Resolucija o genocidu v Srebrenici je eden od korakov v smeri soočanja z resnico, ki terja prevzemanje odgovornosti," je še dejala ter ob obletnici genocida v Srebrenici žrtvam in njihovim družinam izrekla sočutje. 

Ob obletnici Srebrenice tudi o vojni v Palestini: 'Kar se dogaja v Gazi, je poraz človečnosti'

Pirc Musarjeva se je ob obletnici genocida v Sarajevu udeležila konference, na kateri je poudarila, da ima mednarodna skupnost dolžnost ustaviti genocidno ravnanje "ne le zaradi grozovite izkušnje v  Srebrenici, pač pa tudi zaradi grozot, ki jih je neizpolnjevanje obljube 'nikoli več' povzročalo v obeh svetovnih vojnah in kasneje po svetu, kot recimo v Ruandi". 

In kakšna je vloga mednarodnih organizacij, kot sta Društvo narodov in Združeni narodi? Kakšen pomen njihove ustanovitve z namenom preprečevanja grozot preteklosti? Tudi o tem se je spraševala slovenska predsednica. "Odločitev za ustanovitev teh organizacij je bila sprejeta z zavedanjem, da se strašne napake preteklosti ne smejo ponoviti. Žal danes vidimo svet, kjer so politiki preveč osredotočeni na lastno preživetje in interese svojih držav, tudi na račun drugih," je bila jasna.

Ob tem je poudarila pomen slovenskega priznanja Palestine ter nujnost spoštovanja mednarodnega prava: "V Sloveniji si prizadevamo, da bi se oblikovala oblika sobivanja med Palestino in Izraelom – to mora biti doseženo s pomočjo sposobnih mednarodnih mediatorjev." Po njenem mnenju se zdi rešitev dveh držav edina prava pot naprej. "Palestinci nikakor ne smejo biti prikrajšani za svojo lastno državo v mednarodno priznanih mejah iz leta 1967," je dejala.

Pirc Musarjeva je pozvala tudi k prizadevanjem za prepoznavanje in preprečevanje genocidnih ravnanj ter ohranitev človekovega dostojanstva za vse, ki je "temelj vsega". "Kar se dogaja v Gazi, je poraz človečnosti. Politiki morajo prenehati gledati stran in ukrepati proti genocidnemu vedenju. Če ne ukrepamo, postavljamo slab zgled za prihodnje generacije," je še dejala na konferenci.

Predsednica se je ob konferenci sestala tudi s katarsko državno ministrico za mednarodno sodelovanje Lolwah Al-Khater, s katero sta spregovorili o razmerah na Bližnjem vzhodu in o problematiki vračanja ugrabljenih ukrajinskih otrok v času ruske agresije v matično domovino. Slovenija je namreč članica Mednarodne koalicije za vrnitev ukrajinskih otrok, Katar pa je na tem področju doslej odigral eno vodilnih vlog.