Po žalostni novici, da je v ambulanti ljubljanskega živalskega vrta poginila risa Zooja, se je na njihov naslov in profil na Facebooku usula množica vprašanj ogorčenih državljanov. Nekatere je zanimalo, zakaj je niso raje pustili v naravi, drugi so spraševali, zakaj živali niso ulovili na bolj human način, oziroma zakaj niso tega prepustili strokovnjakom iz tujine. Predstavniki ZOO Ljubljana so danes na spletni strani odgovorili na večino očitkov.
"Zakaj rise niste raje pustili v naravi?" se glasi eno najbolj pogosto zastavljenih vprašanj. Pristojni oskrbniki odgovarjajo, da to ni bilo sprejemljivo iz več vidikov. Risa je bila gojena v ujetništvu, zato ni spadala v lovsko zakonodajo, ki sicer pravi, da je ris zavarovana živalska vrsta, ki je brez dovoljenja ministrstva ne smemo loviti. Zakon pravi, da je ena od obveznosti živalskega vrta tudi preprečitev pobega živali, predvsem da se izogne možnemu ekološkemu ogrožanju domorodnih vrst. Pobeg v naravo gojene živali se šteje kot okrnitev narave, zato so jo morali ujeti. Poleg tega bi bila opustitev iskanja sporna tudi zato, ker se Zooja ni bala ljudi, kar bi lahko privedlo do konfliktov, še posebej na Rožniku, kjer v teh dneh mrgoli Ljubljančanov, ki se radi rekreirajo. "Nekateri so se bali za svoje mačke in pse," še pravijo in dodajajo, da je bilo to precej upravičeno, saj se je risa kar trikrat zelo približala spuščenim psom. Poleg tega jo je ogrožal tudi zelo prometen obroč okoli krajinskega parka, še bolj pa promet na avtocestnem obroču okrog Ljubljane.
Kot je znano, so po ulovu tudi ugotovili, da je imela zelo slabo zobovje in bi se v naravi težko normalno prehranjevala. Če jo ne bi uspeli uloviti, če bi jo povozil avto ali raztrgal pes, če bi ona ubila ali pojedla psa ali bi našli shirano, bolno ali onemoglo v gozdu, javnost tega prav tako ne bi sprejela z razumevanjem.
"Zakaj lovite divjo žival, ki od dneva pobega ni več vaša last, pač pa svobodna divja žival?" se glasi naslednje vprašanje, na katerega odgovarjajo, da pobegla risa ni bila opredeljena kot divjad, pač pa last živalskega vrta, zato je bila to njihova dolžnost.
Na vprašanje, zakaj niso obeh risov uspavali v tistih štirih dneh, ko sta se zadrževala še znotraj ograd živalskega vrta, odgovarjajo, da so prvih deset "smrtno nevarnih" noči v mrazu dežurali ob odprti ogradi volkov in skrbeli za živali pod "zamrznjenim baldahinom podirajočih se krošenj" in tvegali svoja življenja. "Padla drevesa so poškodovala mnoge ograje ograd in strehe bivališč naših živali. Iz vsega povedanega, se nam risa na Rožniku tiste dni ni zdela največji problem. Vsaj skušajte si predstavljati, kako je v takšnih pogojih sprejemati odgovornosti in odločitve o tveganjih za ljudi in živali," odgovarjajo in dodajajo, da se ograda risov nahaja v najstrmejši grapi v ZOO Ljubljana, zato je padajoče in povešeno drevje tam predstavljalo izredno nevarnost. Ocenili so, da nevarnost pobega risov ni bila enakovredna tveganju življenja sodelavcev. So pa izvedli selitev volkov. Med tem je bila risa ves čas na drevesu 15 metrov visoko v krošnji, kamor navpično navzgor ne moreš streljati. "Plezati na takšno drevo bi bilo neodgovorno in takrat smrtno nevarno za zaposlene," pravijo.
’Zakaj ste sami nesposobneži in šalabajzerji? Zakaj živali niste ulovili na bolj human način?’
Glede predanosti zaposlenih so dejali, da imajo skoraj vsi doma kopico malih otrok in da so prihajali na delo v vsakršnih okoliščinah. "Ožja ekipa za lov je delala na terenu skoraj vsak dan po 11 do 14 ur, 40 dni neprekinjeno, tudi za vikende in po telefonu ter dežurala ob živali, v ZOO-ju ali doma. Vodstvo je spremljalo vse love, dežuralo 24 ur vse dni in se udeležilo operacije, postoperativne nege, selitve volkov in oskrbe živali v kritičnem času. Skratka, povsod smo bili zraven," pravijo in dodajajo, da nihče od sodelujočih za svojo pomoč ni zahteval honorarja, vsi so delali brezplačno.
Kot pravijo, so samca Rožnika ujeli v enem dnevu na podlagi šolsko teoretičnega predvidevanja, da se bo vrnil k plenu. Ris jo je odnesel brez ene same praske. Samico so lovili 33 dni, s tem, da so na teren odhajali praktično vsak dan. Po tako dolgem lovu in prebijanju skozi gozd poln nevarnih polomljenih dreves se ne počutiš nesposobnega, pač pa ponižnega, majhnega in nemočnega, pravijo. Ko je izginil sneg je bilo še težje, saj so z njim izginile tudi sledi. "Če slednega psa spustiš, ga lahko zlahka povozi avto," pravijo, poleg tega pa velike mačke niso smeli splašiti. "Uspavalo je namreč potrebno izstreliti največ z razdalje 20 metrov, kar je v gostem vejevju težko. Ker gre za plinsko orožje, je treba zelo hitro pravilno oceniti razdaljo, izbrati pravi pritisk in dobro zadeti, saj se sicer naboj lahko odbije, zapiči v nepravo mesto ali ne izbrizga dovolj uspavala v žival," pravijo in dodajajo, da je bila Zooja dejavna v mraku, zato so jo največkrat opazili šele zvečer. "Opaziš jo le, kadar te gleda, saj se v temi zasvetijo njene oči, kadar pa se nekam zavleče in zaspi, oči ne vidiš in tudi rise ne opaziš, čeprav greš mimo v neposredni bližini," odgovarjajo. Poskušali so z zabojno pastjo oziroma živolovko, a ni pomagalo, zato je ostal le strel z uspavalom.
Na očitke o nestrokovnosti so odgovorili, da ministrstvo za živalski vrt zahteva najvišje usposobljene veterinarje z najmanj osmimi leti delovnih izkušenj na področju divjinskih in eksotičnih živali. "Tako naši veterinarji, kot kolegi iz Oddelka za biologijo, imajo več kot 15 let izkušenj z uspavanjem zveri in drugih živali v naravi in živalskem vrtu. Letno pri nas okrog petdesetkrat uporabimo anastezijsko puško za aplikacijo cepiv, vitaminov ali terapij na daljavo. Bolj humanega načina za odlov risa žal ni in niti ta, niti katerikoli drug ni povsem varen," pravijo.
Kljub temi in oteženimi okoliščinami za streljanje z uspavalnim nabojem so riso zadeli v predel, kjer je največ mišičnega tkiva. Tako je bilo tudi prav, a nikoli doslej se še nikomur od sodelujočih ni zgodilo, da bi strel povzročil takšno poškodbo, so zapisali v odgovoru. "Žal nas je tokrat spremljala neznanska smola in verjemite, da se nihče ne sekira toliko, kot mi sami," pravijo in dodajajo, da tudi strokovnjak iz tujine ne predstavlja nikakršne garancije, da se to ne bi zgodilo.
Na očitke, da ne obveščajo javnosti dovolj ažurno, so odgovorili, da so v 34 dneh samoiniciativno napisali 12 obsežnih sporočil za javnost s fotografijami in videoposnetki. Naslednji dan po poginu rise je bila narejena obdukcija na veterinarski fakulteti, izvide bakterioloških in histoloških preiskav pa še čakajo, zato končnega odgovora o natančnem vzroku smrti še niso mogli sporočiti.
’Zakaj zloma niste ugotovili že v soboto?’
V ZOO Ljubljana še odgovarjajo, da je bil takoj po uspavanju opravljen osnovni klinični pregled, samega zloma pa niso diagnosticirali, ker zaradi oblike zloma ni bilo čutiti krepitacije. Probleme z nogo so opazili takoj naslednje jutro, ko so jo po prebuditvi iz narkoze iz transportnega boksa spustili v karantenski prostor na opazovanje. Ker se stanje ni izboljšalo, so kontaktirali ortopeda, ki je postavil utemeljen sum na poškodbo kosti. Takoj so se začeli pripravljati na natančen diagnostičen poseg, vendar so morali zaradi anestezije in sredstev za zbujanje počakati nekaj dni. "Prvi možni dan je bil četrtek 1. 3. 2014. Še isti dan smo ob diagnostiki zloma izvedli tudi operacijo poškodbe, ki je tehnično lepo uspela," pravijo in dodajajo, da je imela žal risa probleme že pri zbujanju iz narkoze, ki je trajalo dlje, kot je to običajno. Nove komplikacije so nastopile že naslednjo noč, ko je tudi poginila. Natančen vzrok pogina bo pokazala sekcija ter spremljajoče preiskave na Veterinarski fakulteti v Ljubljani. Pri zdravljenju divjinskihh živali pa je vedno večja nevarnost komplikacij pri posegih. "Pred anestezijo hišnih ljubljencev najprej preverimo zdravstveno stanje. To je pri divjinskih in večini zoo živali največkrat nemogoče, saj se anestezije poslužujemo največkrat zaradi pristopa do živali, ki že ima zdravstvene probleme ali poškodbe," so pojasnili.
’Zakaj trdite, da si je zobovje poškodovala v zadnjem mesecu?’
"Mi ne trdimo, da je do hudih poškodb zobovja prišlo v zadnjem mesecu. Predstavili smo le stanje ob ulovu: dejstvo, da je imela spodnja grabilca zlomljena verjetno že dlje časa, zgornji levi grabilec pa je bil zlomljen, ter močno vnet in nekrotičen, prav tako okolno tkivo, ki je fistuliralo v nosno votlino. Glede na normalno hranjenje s ponujeno hrano v živalskem vrtu nismo imeli razloga za anesteziranje živali in pregled brez konkretnega razloga, ter s tem izpostavljanje nevarnosti živali pri anesteziji," odgovarjajo na zgornje vprašanje.
Na vprašanje, kdo bo opravil morebitni nadzor nad postopki, odgovarjajo, da je ta v pristojnosti inšpektorjev za okolje. ZOO Ljubljana ima sicer tudi notranji nadzor v obliki strokovnega sveta in sveta zavoda, ki bo seznanjen s potekom lova rise in vso dokumentacijo v sredo 19. marca 2014 na svoji seji. "Prepričani smo, da v primeru rise ni bila storjena strokovna napaka, pač pa je šlo za izreden in nesrečen splet okoliščin in vse skupaj se je izšlo tragično. Izveden bo tudi notranji strokovni nadzor, ki bo opravil revizijo celotnega postopka. V primeru, da bi ta ugotovil kakršne koli nepravilnosti, bomo ustrezno ukrepali," sporočajo.
Predstavniki živalskega vrta še priznavajo, da so morali nekatera sporočila izbrisati iz profila na Facebooku, saj so bila namenjena spodbujanju sovraštva, nestrpnosti, žalitvam in širjenju sovražnega govora. "Samo takšna smo na naših straneh blokirali, ostalim smo v okviru odgovorov na najbolj pogosto zastavljena vprašanja odgovorili," pravijo. Njihove odgovore si lahko v celoti preberete na spletni strani ZOO Ljubljana.
KOMENTARJI (142)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.