Slovenija se ponovno sooča s femicidom. Čeprav je imel prepoved približevanja, je moški na Koroškem v soboto napadel 33-letno nekdanjo partnerico, ki je dan kasneje poškodbam podlegla. "Ni potrebno dodatno pojasnjevati, da je šlo še za en primer intimnega partnerskega nasilja, ki se je kljub posredovanju institucij končal tragično. Slovenija v povprečju beleži med pet in sedem takšnih umorov letno, intimni partnerski umori oz. femicidi pa so najpogostejši razlog za nasilne in prezgodnje smrti žensk pri nas," opozarjajo pri SOS telefonu za ženske in otroke – žrtve nasilja.
"Če k tem številkam dodamo še tako imenovane kolateralne žrtve, kamor prištevamo osebe, ki so nemalokrat umorjene poleg partnerke, in pa tudi otroke, ki ob takšni tragediji, ne samo da ostanejo brez obeh staršev, ampak ostanejo zaznamovani za celo življenje, lahko vidimo, da so razsežnosti tega problema še veliko veliko večje," dodajajo.
V primeru, da povzročate nasilje, se obrnite na Društvo za nenasilno komunikacijo. V primeru, da nasilje doživljate, pokličite na brezplačni zaupni SOS telefon za ženske in otroke – žrtve nasilja (080 11 55). Dosegljiv je 24 ur na dan vse dni v letu, tudi v tujih jezikih, mogoč je tudi posvet s kriminalistko in pravnico.
Skoraj dve tretjini takšnih umorov se zgodi tam, kjer povzročitelj ni bil prijavljen. Zadnji ni bil takšen. Spadal je med tretjino tistih, kjer so postopki tekli, a tragičnega razpleta niso uspeli preprečiti. "In ravno tu se upravičeno postavi vprašanje, kaj je šlo narobe, da se je kljub prijavi zgodilo najhuje. Težko krivimo zakonodajo, saj je slovenska zakonodaja na tem področju relativno dobra in pristojnim organom nudi relativno dober okvir ukrepanja in zaščite žrtve. Seveda pa to ne pomeni, da zakonodajne izboljšave niso potrebne. Vsekakor so, a bolj kot to je potrebno pogledati, kaj je bilo ob vsakem takšnem dogodku storjeno in kaj ne, ter ugotoviti, kaj so tista siva polja pri preventivnem delu in delu na terenu, zaradi katerih v Sloveniji beležimo statistiko femicida, ki je vse prej kot spodbudna, lahko bi rekli celo zaskrbljujoča," ugotavljajo pri SOS telefonu.
Nekaj sivih polj, o katerih pišejo, so že identificirali. To so pomanjkljiv ali nezadosten nadzor povzročitelja po prijavi in izrečenih prepovedih približevanja, pomanjkljivo delo s povzročitelji nasilja, v celoti odsotna obravnava povzročitelja in ocena njegove osebnosti in maščevalne naravnanosti ter nesodelovanje povzročitelja z institucijami, so našteli.
"Opažamo tudi, da se organi pregona v primerih nasilja v družini izjemno redko odločijo za bolj stroge ukrepe, kot je npr. pripor. Tudi ko je žrtev v varni hiši, to še ne pomeni, da ni potreben izrek prepovedi približevanja ali celo pridržanje, saj povzročitelji pogosto žrtve iščejo tudi na tajnih lokacijah," ugotavljajo in nadaljujejo, da bi bilo smiselno razmišljati o uporabi zapestnic za sledenje v primerih, ko je povzročitelju izrečen ukrep prepovedi približevanja. "Kljub zakonodajnim možnostim je praksa še vedno takšna, da se umika žrtev nasilja z otroki," opozarjajo.
Ob vsakem takšnem dogodku mora biti jasno, da kot družba in država še nismo naredili dovolj na področju preprečevanja nasilja v družini in nasilja nad ženskami, dodajajo za konec.
