Radan o oprostilni sodbi: Sodnik je povedal vse

Senat ljubljanskega okrožnega sodišča je po skoraj triletnem sojenju nekdanjega zdravnika na nevrološki kliniki Ivana Radana oprostil vseh obtožb, to je uboja štirih bolnikov, neupravičenega snemanja petih bolnikov, zlorabe položaja s predpisovanjem receptov ter ponarejanja listin za upravičevanje daljše bolniške odsotnosti. Sodba še ni pravnomočna, tožilka Tamara Gregorčič pa je že napovedala pritožbo na sodbo.

Predsednik sodnega senata Okrožnega sodišča v Ljubljani Martin Jančar je ob utemeljitvi oprostilne sodbe tožilki Katarini Bergant, ki je vodila primer, očital, da je obtožbe proti Radanu gradila na osebnih okoliščinah obdolženca. A če je nekdo lažnivec, odvisnik ali osebnostno moten, to še ne pomeni, da je morilec, je dodal.

Po sodnikovih besedah je tožilstvo, ker je izhajalo iz subjektivnih okoliščin posameznika, spregledalo objektivne. Spomnil je na izraz, da je pravica slepa in ob tem dodal, da tožilstvu ne bi škodilo, če bi si občasno nataknilo prevezo slepote pravice. "Sodišče mora izhajati iz domneve nedolžnosti in ne iz domneve krivde," je še poudaril Jančar.

Predsednik senata je bil oster tudi na račun kritik o delu sodišča v tožilkinih zaključnih besedah. Med drugim je zavrnil očitek, da je sodišče podvomilo v strokovnost priče tožilstva Mateje Lopuh. Bergantovi je Jančar še očital, da za diskreditacijo izvedenca sodišča Wolfganga Krölla ni izbirala sredstev, prav tako ji je očital metodološko napako, saj da je bilo iz pričanja Lopuhove očitno, da ji je tožilstvo dalo na razpolago zaslišanja drugih prič in njeno mnenje ni temeljilo zgolj na medicinski dokumentaciji.

V obrazložitvi oprostitve kaznivih dejanj ubojev se je sodišče oprlo predvsem na Kröllovo izvedensko mnenje, Jančar pa je opozoril tudi na pomanjkanje materialnih dokazov. Prav tako pri nobenem bolniku po njegovih besedah ni bilo mogoče sodno medicinsko ugotoviti vzroka smrti, saj pri nobenem takoj po smrti ni bila izvedena obdukcija, izkop pa zaradi upepelitve ni bil več mogoč.

Ob tem je Jančar spomnil, da mora biti pri bolnikih, ki umrejo v zdravstvenem zavodu, izvedena obdukcija, razen če se odloči, da vzrok smrti ni sporen in se svojci s tem strinjajo. To je po oceni sodišča tudi razvidno iz dokumentacije bolnikov, na kateri so poleg Radana podpisani tudi drugi zdravniki. Po oceni sodišča iz tega neposredno izhaja, da so zdravniki v trenutku smrti bolnikov ugotovili, da vzrok smrti ni sporen.

Jančar je večkrat izpostavil, da nihče od ostalih zaposlenih na nevrološki kliniki ni nikoli opozoril, da bi bilo kar koli narobe, dokler ni prišlo do internega nadzora in policijske preiskave po tistem, ko je v javnost prišel primer bolnika, ki naj bi umrl zaradi aplikacije kalija. Radan se je zagovarjal, da kalij ni nikoli tekel v bolnika in je to bila le provokacija, s katero je želel opozoriti na nevzdržne razmere na oddelku.

Sodnik je danes poudaril, da ne glede na Radanove trditve "zbrani dokazi ne omogočajo sklepa, da bi bolniku res apliciral kalij, tudi ni drugih okoliščin, ki bi kazale na njegovo krivdo". Tudi glede smrti drugih treh bolnikov po oceni sodišča Radanu ni bilo mogoče dokazati krivde za njihovo smrt.

Bo Radan zahteval odškodnino?

Po sodbi Radan za komentiranje le te ni bil razpoložen, zbranim medijem je dejal le, da je "sodnik povedal vse". Njegov zagovornik Gorazd Fišer je po razsodbi na vprašanje medijev, ali je zadovoljen, dejal, da bo zadovoljen, ko bo javnost končno spoznala, "da je tožilec tisti, ki v dvomu obtoži, sodišče pa tisto, ki v dvomu oprosti". "Ne pa, da se v javnosti pričakuje, da bo vsaka vložena obtožba pripeljala tudi do obsodilne sodbe," je dejal.

Fišer je še povedal, da ga je ustna obrazložitev sodbe prepričala. Pa ne zato, ker je bila ugodna za Radana, ampak "predvsem, ker je sodišče zelo natančno pojasnilo, kje so tisti elementi, ki so narekovali izrek oprostilne sodbe".

Ali bo Radan, če bo sodba prestala tudi preizkus na višjem sodišču, zahteval odškodnino zaradi leta pripora, Fišer še ne ve, verjame pa, da mu nobena odškodnina ne more povrniti škode, ki mu je nastala zaradi tega. Povedal je še, da se s klientom za zdaj še ni pogovarjal ne o odškodnini ne o vrnitvi licence ali ponovni zaposlitvi v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana. "Za to je še prezgodaj," je pojasnil.

Tožilke Katarine Bergant, ki je sicer vodila primer Radan, danes ni bilo na sodišču. Kot je pojasnila Gregorčičeva, ki jo je nadomeščala, je Bergantova na službeni poti v tujini.

Sodnik je fotografirane bolnike oziroma njihove svojce napotil na civilno sodišče, v kolikor bi želeli uveljavljati odškodnino

Glede očitkov iz obtožnice o neupravičenem snemanju bolnikov – na Radanovem računalniku so namreč policisti odkrili fotografije in posnetke 15 bolnikov – je sodnik oprostilno sodbo pojasnil s tem, da bi bila majhnost kaznivega dejanja nesorazmerna z morebitno obsodbo. Za sodišče je ključno, da ni mogoče zatrjevati, da so bili posnetki narejeni z nekim drugim namenom od tistega, ki ga je navajal Radan – da je torej bolnike fotografiral iz pedagoških razlogov, je dejal sodnik Jančar. Fotografirane bolnike oziroma njihove svojce je sodnik napotil na civilno tožbo, če bi želeli uveljavljati odškodnino.

Za morebitno uveljavljanje odškodnine je na civilno tožbo napotilo tudi Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, ki naj bi ga Radan po očitkih tožilstva oškodoval s predpisovanjem velike količine receptov. Sodišče je Radana namreč oprostilo tudi očitkov kaznivega dejanja zlorabe položaja s predpisovanjem receptov. Sicer je tudi sodišče zaznalo "ekscesno rabo", da pa v zakonodaji ni natančno določeno, koliko zdravil lahko zdravniki predpišejo, je pojasnil Jančar.

Sodišče je tudi ocenilo, da je Radana treba brez vsakega dvoma oprostiti očitka ponarejanja listin za upravičevanje daljše bolniške odsotnosti. Po Jančarjevih navedbah dokumenti, ki naj bi jih Radan ponaredil, niso uradni dokumenti, s katerimi bi lahko opravičeval bolniško odsotnost, prav tako njegov nadrejeni ni bil pooblaščen preverjati utemeljenosti daljše bolniške odsotnosti. Lahko bi le ocenjevali, ali je to, da prijatelju predložiš ponarejen dokument, moralno ali nemoralno, je še dejal predsednik sodnega senata.

Tožlstvo: Ni bilo razsojeno po pravici

Tožilka Tamara Gregorčič, ki je že napovedala pritožbo, pa je bila kritična do sodišča, ker je v obrazložitvi minimiziralo pomen izjav prič. Opozorila je, da "si priče morda nikoli več ne bodo upale povedati tega, kar so povedale tukaj" in bi to lahko po njenem mnenju imelo tudi dolgosežne posledice.

"Mislim, da v tem postopku ni bilo razsojeno po pravici in po resnici in je bila zadeva s strani sodnika vodena zelo neobjektivno," je ocenila tožilka Gregorčičeva, ki je danes nadomeščala kolegico Katarino Bergant. Gregorčičeva je v izjavi medijem po izreku sodbe komentirala tudi besede sodnika Martina Jančarja, da ima pravica zavezane oči in da bi si moralo tako prevezo nadeti tudi tožilstvo in pravilno ovrednotiti dokaze. "Jaz bi dodala, da bi sodišče prevezo moralo sneti in pravilno, pravično, neselektivno ovrednotiti dokaze, ki so bili izvedeni tekom celotnega izredno zapletenega dokaznega postopka," je dejala.

Kritična je bila do sodišča tudi glede odločitve, da Radana oprostijo kaznivega dejanja nedovoljenega slikovnega snemanja bolnikov. "Dovolila si bom reči, da stopamo v cono somraka." Utemeljitev, da bi bilo nesorazmerno zdravnika obsoditi, ker je slikal umirajočega in hranil te posnetke, po njenem mnenju "nikakor ne more biti vodilo v našem življenju in v postopanju, zlasti zdravnikov".

Gregorčičeva je napovedala, da bo tožilstvo uveljavilo vse pritožbene razloge. "Že sam postopek, kar je poudarjala tudi tožilka Bergantova, je bil voden najmanj čudno, z zelo svojstvenimi koraki sodnika. Nekatere je danes v obrazložitvi poskusil omiliti in bil pri tem dokaj spreten. Menim, da gre za zmotno, nepopolno ugotovljeno dejansko stanje in bistvene kršitve kazenskega postopka," je dejala.

Glede sodnikovih očitkov o nestrokovnosti tožilstva je Gregorčičeva poudarila, da "tožilstvo predstavi in predlaga dokaze. Sodišče jih izvede in ovrednoti. Tu ne more iti za neko osebno oceno, kakšni so ti dokazi, ali so strokovni ali ne, temveč kaj dokazujejo in česa ne".

Krivda Radana je bila po mnenju tožilstva brez dvoma ugotovljena. Gregorčičeva je izpostavila, da se je sodnik v svoji utemeljitvi "v celoti izognil tistim delom, kjer se izvedenska priča tožilstva Mateja Lopuh in izvedenec sodišča Wolfgang Kroll nista strinjala. Zelo spretno je poudaril tiste dele, kjer sta se strinjala, kar je šlo sodišču v prid". "Izpuščeni delčki" pa po prepričanju tožilke nesporno dokazujejo, kaj je Radan storil.

Spomnimo: Tožilstvo, ki je Radanu očitalo uboje štirih bolnikov, ponarejanje listin, neupravičeno slikovno snemanje in zlorabo uradnega položaja, je zanj predlagalo 20 let zapora in prepoved opravljanja zdravniškega poklica.

Kriminalisti so pod drobnogled vzeli kar 43 smrti

Prvi primer sumljive smrti Radanovega bolnika naj bi segal v september 2012. A je ključna dokumentacija izginila. Afera se je v javnosti pojavila več kot tri leta kasneje zaradi bolnika, ki naj bi mu decembra 2014 Radan dal smrtonosni odmerek kalija.

Radan je od kliničnega centra dobil odpoved. Njegova nadrejena, Bojana Žvan in Viktor Šviglj, pa sta bila razrešena s predstojniške funkcije. Kriminalisti so pod drobnogled vzeli kar 43 smrti.

Preiskava je pokazala, da je sedem smrti sumljivih ali nepojasnjenih. Pet dni kasneje so policisti Radanu odvzeli prostost. Po namestitvi v skupinski sobi na Povšetovi je Radan v kopalnici razbil stekleno poličko in se s kosom stekla porezal po prsih. "Zakaj je bilo v tem primeru potrebno, da je bil doktor Radan v priporu in to toliko časa, še sam ne vem," meni Radanov zagovornik Gorazd Fišer.

Novembra pred tremi leti je tožilstvo vložilo eno najbolj obremenilnih obtožnic v Sloveniji doslej, ki ga je poleg neupravičenega snemanja 15 pacientov, ponarejanja listin in predpisovanja velikih količin psihoaktivnih zdravil, bremenila kar šestih umorov iz morilske sle, za kar mu je grozil dosmrtni zapor. "V moji dolgoletni karieri je to res prvi takšen primer s toliko posebnostmi, za katere tudi sam nisem nikoli mislil, da bi se lahko zgodile," je povedal Fišer.

Obtožnica je bila namreč vložena, še preden se je preiskava, v kateri je bilo zaslišanih kar 108 prič, zaključila.