Ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek je pozvala vodstvo Direkcije RS za infrastrukturo, da se pred nadaljnjimi dejanji v zvezi s projektom nadgradnje Železniške postaje Jesenice čim prej izvede ustrezno recenzijo projekta, po možnosti s strokovnjakom iz tujine, ki bo lahko podal tudi primerjave stroškov primerljivih tujih projektov, so sporočili z njenega ministrstva.
V zadnjem času se v zvezi s tem projektom pojavljajo pomisleki, zato je treba še enkrat temeljito preveriti in ugotoviti, ali je obseg investicije, ki je načrtovana, potreben za nemoteno delovanje železniškega sistema v državi po zgraditvi drugega tira med Divačo in Koprom, ki bo po ocenah povečal število tovornih vlakov tudi na postaji Jesenice, so pojasnili. "Z ustrezno neodvisno strokovno recenzijo projekta bo mogoče verodostojno dognati, ali je obseg načrtovane investicije upravičen in potreben," so dodali.
Zgodba ima dolgo brado. Prva nadgradnja se je načrtovala že leta 2020, ko je bil projekt ocenjen na dobrih 80 milijonov evrov, a je nato zaradi podražitve cena narasla na 137 milijonov. Tudi to pa, kot kaže, ne bo dovolj, saj je najcenejši izmed treh ponudnikov za nadgradnjo postaje ponudil vrtoglavih 170 milijonov evrov.
"Če želimo narediti naše vlake hitrejše, se pravi, da bodo vozili hitreje in bodo ljudje bolj zadovoljni in bo več tovora na tirih, potem je ta posodobitev absolutno nujna in potrebna," je še prejšnji mesec vztrajala Bratuškova. In to za postajo, ki jo dnevno uporablja 600 potnikov, letno pa okoli 200 tisoč.
Kako so utemeljili podražitve?
Predstavniki ministrstva za infrastrukturo in direkcije so podražitev med drugim utemeljili s tem, da so se ob pridobivanju projektnih pogojev in soglasij pokazale potrebe po izvedbi dodatnih manipulativnih tirov, novega podhoda in mostu. Poudarili so, da gre za kompleksen projekt, ki bo prinesel številne koristi v železniškem prometu in za Jesenice.
Skozi postajo dnevno pelje okoli 35 tovornih in 55 potniških vlakov. Ko bo postaja nadgrajena in ko bo zagotovljena še dvotirnost proge do Ljubljane, se bosta ti številki zvišali na 60 tovornih in 100 potniških vlakov, podvojilo pa naj bi se tudi število potnikov, je pričakovanja pred časom opisal vodja sektorja za investicije v železnice na ministrstvu Dejan Jurkovič.
Na postaji se spopadajo z dotrajanim stanjem železniške infrastrukture, premajhnim številom peroniziranih tirov in neustrezno peronsko infrastrukturo. Ni mogoča manipulacija vlakov dolžine 740 metrov, ki je danes evropski standard, pri menjavi vleke oziroma lokomotiv pa je oviran promet drugih vlakov, je navedel.
Z investicijo želijo po njegovih besedah doseči evropske standarde, povečati hitrosti vlakov skozi postajno območje s sedanjih maksimalnih 35 na 100 kilometrov na uro in skrajšati potovalne čase. Prav tako želijo z nadgradnjo postaje zagotoviti uporabnikom prijaznejšo infrastrukturo, povečati varnost prometa in potnikov ter dostopnost železniškega prometa, hkrati pa zmanjšati obremenjenost poseljenega območja s hrupom.
Predvidena dela
Predstavnik podjetja SŽ – projektivno podjetje Edmund Škerbec je takrat pojasnil, da nadgradnja obsega 21,2 kilometra tirov z optimizacijo tirne sheme in 58 kretnic, izvedbo 20,4 kilometra novega voznega omrežja, 1,8 kilometra novih protihrupnih ograj ter nadgradnjo in prilagoditev signalnovarnostnih, telekomunikacijskih in elektroenergetskih naprav.
Po načrtih bi obnovili tudi stavbo postaje, vključno s fasadnim ovojem, stavbnim pohištvom in streho. Železniško progo bi podaljšali, tako da bi nastali dve novi postajališči, in sicer na Plavžu in na Hrušici. Projekt obsega tudi obnovo in sanacijo premostitvenih objektov ter ureditev parkirišč. Za varno prečkanje tirov bi zgradili nov podhod, obstoječi podhod pa podaljšali. Železnica namreč deli mesto, občina pa si želi večje povezljivosti.
Projekt sta marca obravnavala tudi odbora DZ za finance ter za infrastrukturo, okolje in prostor, ki sta pozvala k skrbnosti pri pripravi železniških projektov in sprožitvi ustreznih postopkov v primeru sumov korupcije ali kartelnega dogovarjanja.
KOMENTARJI (176)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.