Opozicija vložila interpelacijo zoper Dikaučiča in Kustečevo

Opozicija je po zaključku sestanka sporočila, da bo še danes vložila dve interpelaciji. Obe interpelaciji, ki so ju je opozicija napovedala po sestanku, zoper pravosodnega ministra Marjana Dikaučiča in ministrico za izobraževanje, znanost in šport Simono Kustec so že vložili.

"Najnovejša razkritja, povezana s pravosodnim ministrom, dokazujejo, kar v LMŠ trdimo že vse od njegovega zaslišanja pred matičnim odborom – namreč, da oseba s tako nejasno in očitno sporno preteklostjo sploh ne bi smel postati minister," so ob vloženi interpelaciji sporočili v LMŠ ter dodali, da takšna oseba ne bi smela postati minister za nobeno področje, še najmanj pa za pravosodje.

Trdijo, da razlog za vložitev interpelacije sicer ni sum davčne utaje, saj se ta ne nanaša na njegovo ministrovanje, a poudarjajo, da je kljub temu zanjo več kot dovolj razlogov.

Pod interpelaciji Dikaučiča in Kustečeve je podpise prispevalo 43 poslancev iz poslanskih skupin LMŠ, SD, Levica, SAB, pa tudi vsi štirje nepovezani poslanci (NeP). "Če bi bili normalna država, noben od dvojice ne bi bil več minister," je povedal vodja poslanske skupine stranke SD Matjaž Han in dodal: "Želimo si, da bi potezo potegnil predsednik vlade in sam odstranil nesposobne ministre. Še bolje pa bi bilo, če bi odstopila celotna vlada."

Ob interpelaciji Dikaučiča trije očitki

Očitajo mu ponovitev razpisa za izbiro dveh evropskih delegiranih tožilcev. "Objavil oziroma dovolil je objavo še drugega, in to nezakonitega razpisa, s tem pa po oceni sicer pogosto razdeljene, a tokrat povsem enotne stroke ravnal arbitrarno, samovoljno, protiustavno in politično motivirano, ob čemer pravniki dodajajo celo izraze, kot so pravno huliganstvo, zloraba, prekoračitev pristojnosti. Početje ministra Dikaučiča pomeni kršitev načel pravne države in spodjedanje ustavnega položaja državnega tožilstva. Razglasil se je za razlagalca zakonov oziroma zanikovalca veljavnih pravnih aktov," navajajo.

"Naš drugi očitek je povezan s povsem nedopustnim odlašanjem vlade pri imenovanju državnih tožilcev. Kljub izraziti kadrovski stiski 12 kandidatov iz neznanih razlogov še vedno čaka na odločanje vlade. Ta ravna politično motivirano, selektivno in ad personam, pa čeprav ima v postopku imenovanja namerno zgolj formalno vlogo, da bi v največji možni meri (za)varovali neodvisnost tožilstva od vsakokratne vladajoče politike," še očitajo Dikaučiču, ob čemer menijo, da je minister glede na molk in še vedno ustavljena imenovanja državnih tožilcev "vladni modus operandi očitno posvojil tudi sam".

Kot so ob vložitvi interpelacije zapisali v LMŠ, je Dikaučič zato "(so)odgovoren in (so)kriv za nedopustne posege izvršilne veje v ustavni položaj državnega tožilstva, ki se zagotavlja tudi prek postopkov imenovanja". Dodajajo, da je ustavitev imenovanj ena od oblik pritiska, minister Dikaučič pa, da vse to dopušča in s tem opušča dolžno ravnanje.

Tretji interpelacijski očitek zoper ministra Dikaučiča pa je povezan s predlogom novele zakona o nalezljivih boleznih: "Čeprav je ustavno sodišče ob ugotovitvi neustavnosti dela 39. člena Zakona o nalezljivih boleznih jasno zapisalo, kaj vse in kako določno je vlada dolžna določiti, ministri – tudi ne pravosodni Dikaučič – tega pričakovano niso hoteli razumeti. Nasprotno – namesto da bi odločbo dosledno uresničila, je vlada – ob asistenci ministra Dikaučiča – v zakon prelila lastne protiustavne in (povečini) razveljavljene odloke, s katerimi je med epidemijo krnila človekove pravice in temeljne svoboščine. Tako je – ob statiranju pravosodnega ministra – pokazala, da pravnega reda ne spoštuje, in dokazala, da se otepa demokratičnih mehanizmov nadzora nad svojim delom."

Med očitki pa je še škodljiva okrnitev delovanja edinega notariata v Spodnji Savinjski dolini, ki da ga je pred tem Dikaučič hotel prevzeti sam. Po oceni predlagateljev interpelacije je za več kot leto dni trajajoč postopek izbire notarja v Žalcu zaradi zavlačevanja osebno odgovoren sedanji minister. Prav tako pa je minister Dikaučič odgovoren za zaprtje žalske notarske pisarne oziroma za njeno diskontinuirano delovanje.

Kot je v izjavi po sestanku opozicije uvodoma povedal Marjan Šarec, o drugih interpelacijah niso govorili. O interpelaciji Marjana Dikaučiča je povedal, "da zaradi odprtih postopkov sploh ne bi smel postati minister za pravosodje. Tudi kot pravosodni minister ne opravlja svoje vloge, da bi bil varuh javnega reda."  V interpelaciji Dikaučiču očitajo tudi, da ne brani pravnega reda, s tem, ko "je vlada selektivno določila, kateri tožilec bo imenovan znotraj slovenskega sistema in kateri ne," je povedal Šarec.

Poslanec SAB Marko Bandelli je povedal, da bi moral minister Dikaučič na zaslišanju v državnem zboru predstaviti vse okoliščine, torej tudi, da je osumljen davčne utaje. "Gre za človeka, ki je nesposoben, zdaj se je izkazalo to, o čemer smo govorili že na začetku," je dejal Bandelli.

Kustečevi očitajo tudi kaos pred začetkom šolskega leta

"V Levici smo v sodelovanju s poslansko skupino SD in s podpisi poslancev LMŠ, SAB in nepovezanih poslancev danes vložili že drugo interpelacijo v letošnjem letu zoper delo šolske ministrice, katere prvopodpisani je Matej T. Vatovec," je sporočila poslanska skupina Levica.

"Simona Kustec je imela pol leta časa od zadnje interpelacije, da stori tisto, kar je obljubila -– pripravi in s šolskim poljem uskladi vse potrebno, da bo 1. september stekel brez težav. Tudi tokrat je pogrnila in prioriteto videla v udeležbi na olimpijskih igrah. Ker ministrica ne opravlja svoje funkcije in je očitno nesposobna, predlagamo njeno razrešitev," je ob interpelaciji dejal Matej T. Vatovec.

Z interpelacijo ministrice za šolstvo bodo skušali znova dokazati, da je neprimerna za ta položaj, so dejali v opoziciji. Poleg že slišanih kritik, ji očitajo še kaos pred začetkom šolskega leta.  Kot so prepričani, se je v pol leta od prejšnje interpelacije  pokazalo, da so bili njihovi prvotni očitki utemeljeni: "Čeprav je ministrica še pred začetkom novega šolskega leta zagotavljala, da bo vse urejeno, je ponovno popolnoma opustila vsakršno odgovornost svojega ministrovanja in dokazala, da ni primerna za ta položaj in da ji ni mar za področje, ki naj bi ga pokrivala."

Opozicija ministrici očita, da so šole in vrtci novo šolsko leto pričakali v popolni zmedi. "Ministrica Simona Kustec, ministrstvo, ki ga vodi, in vlada kot celota en teden pred začetkom šolskega leta niso imeli jasne strategije oziroma navkljub znanim dejstvom niso sprejeli odločitve o načinu poteka pouka in načinu preprečevanja okužb," so zapisali. Očitajo, da so celotna področja izobraževanja so pod to ministrico prepuščena sama sebi.

Dodajajo, da so bili zaposleni v vzgojno-izobraževalnem sistemu v času epidemije zreducirani na pasivno množico brez možnosti participacije v oblikovanju smiselnih in izvedljivih ukrepov: "Zmedi in zgrešenim odločitvam vlade in šolskega resorja, ki smo ga trpeli v šolskem letu 2020/21, žal ni bilo videti konca tudi po marčevski interpelaciji ministrice Kustec. V času, ko bi morala potekati intenzivna in vključujoča usklajevanja z vsemi deležniki in zainteresiranimi na šolskem polju, ministrica ni našla ustreznega časa za usklajevanja s šolniki, pri pogovorih pa je ignorirala ter ni vključila največjega šolskega sindikata SVIZ, ki je že ob pričetku lanskega šolskega leta predlagal, da bi bilo za čas epidemije koristno oblikovati stalno koordinacijsko telo pri MIZŠ, kjer bi se z deležniki v sistemu usklajevalo predloge in načrte glede izvajanja pouka." Izpostavljajo, da prav slednje povzroča nemalo  frustracij, občutka prezrtosti in nespoštovanja med učiteljstvom, kar nedvomno vodi tudi v nasprotovanje sicer smiselnim ukrepom za preprečevanje epidemije, vključno s cepljenjem.

Eden od očitkov leti tudi na ministričino nekomentiranje sprejetja vladnega predloga Zakona o tujcih, "ki bo imel nepopravljive in dolgoročne posledice za razvoj visokega šolstva v Sloveniji, veliko škodo pa bo naredil tujim študentom, ki študirajo ali bi želeli študirati v Sloveniji". "Zakon postavlja nerazumne birokratske ovire za študij v Sloveniji, saj bodo morali tuji študenti izkazovati vnaprej zagotovljena sredstva za preživljanje v vrednosti slovenskega minimalnega mesečnega dohodka za celo leto študija, pisno zagotovilo staršev, da bodo otroka med študijem preživljali pa ne bo več zadostovalo. Spremenjeni pogoji v praksi mnogokateremu študentu predstavljajo nerazumno visoko in pogosto nepremostljivo oviro ter študente delijo na podlagi njihovega ekonomsko-socialnega statusa," pravijo. Ob tem so zapisali, da so se tujim študentom, ki že študirajo v Sloveniji, pogoji spremenili med študijem, zato jim  ne bodo uspeli zadostiti in posledično ne bodo mogli nadaljevati s študijem v Sloveniji.