Po prejemnikih minimalne plače čas za prekarce?

Novega leta se verjetno najbolj veselijo prejemniki minimalnih plač. 1. januarja namreč začenja veljati del lani sprejete novele zakona o minimalni plači, ki to plačo zvišuje z 886,63 na 940,58 evra bruto, hkrati pa iz nje izloča vse dodatke. A sindikati se bojijo, da pričakovanja delavcev ne bodo povsem izpolnjena. Gospodarska zbornica Slovenije je namreč v želji pomagati delodajalcem svetovala prenos dodatkov v osnovno plačo.

Ministrstvo za delo je opozorila gospodarstva pred hudimi posledicami zavrnilo z besedami, da spremembe v luči minimalnih življenjskih stroškov "vzpostavljajo smiselno razmerje med dohodki delovno aktivnih in delovno neaktivnih oseb". "Z zadnjimi spremembami se tako vzpostavlja enakopravnejšo in pravičnejšo obravnavo vseh zaposlenih," so prepričani.

Nabor ukrepov za prekarce

Ali bo leto 2020 boljše tudi za prekarne delavce, je težko reči. V Sloveniji je po oceni Gibanja za dostojno delo in socialno družbo med 200.000 in 250.000 prekarnih delavcev. Prav boj proti prekarnosti pa je ministrica za delo Ksenija Klampfer razglasila za eno od prioritet.

Doslej večjih premikov na tem področju ni bilo, ministrstvo pa veliko pričakuje od projekta Multidisciplinarna analiza prekarnega dela, s pomočjo katerega naj bi se ugotovilo obseg, značilnosti in stanje v primerjavi z drugimi državami EU. Dveletni projekt se izteče konec marca 2020. Poleg tega bo predvidoma spomladi delo zaključila medresorska delovna skupina, v okviru katere naj bi bil pripravljen celovit nabor ukrepov za odpravo prekarnosti. V omenjenem gibanju pa se bojijo, da v letu dni ni izvedla nobenih aktivnosti.

Spopad z dolgotrajno brezposelnostjo

Medtem pa nekateri prebivalci Slovenije živijo od pomoči države, saj se nikakor ne morejo dokopati do dela. Potem ko je zaposlenost v državi letos dosegla najvišjo raven doslej in je število brezposelnih upadlo že tudi pod 70.000, delež dolgotrajnih brezposelnih presega 50 odstotkov, kar predstavlja rekordne vrednosti.

Ministrstvo v boju zoper ta pojav načrtuje "predvsem poudarek na krepitvi kompetenc in vseživljenjskega učenja, spodbujanje aktivnega staranja". Kot ključno orodje pri tem pa vidi sodelovanje zavoda za zaposlovanje in centrov za socialno delo oziroma celovito individualno obravnavo brezposelnih.

Brezposelne sicer prihodnje leto čaka tudi nekaj zakonskih novosti. V veljavi bo novela zakona o urejanju trga dela, ki med drugim zvišuje minimalno denarno nadomestilo s 350 na 530,19 evra bruto, hkrati pa tudi podaljšuje zavarovalno dobo za priznanje pravice do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti z veljavnih devet na 10 mesecev v zadnjih 24 mesecih.

Zaščita napotenih delavcev

Ko gre za zakonodajo, so na področju trga dela v letu 2020 predvidene še spremembe zakona o čezmejnem izvajanju storitev, in sicer v smeri širitve obsega napotitev delavcev v tujino, kot so že pred časom pojasnili na ministrstvu, pa tudi v smeri preprečevanja zlorab s strani delodajalcev.

Prav tako se obetajo spremembe zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti, ki naj bi omogočile učinkovitejši nadzor nad delovnim časom, odmori in počitki. Spoštovanje tega je, tako na ministrstvu, "pomembno z vidika obnavljanja fizičnih moči delavca, njegove delovne učinkovitosti, dolgoročnega ohranjanja delovne sposobnosti ter zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu".

Brez korenitih sprememb ZDR

Inšpektorat RS za delo, ki je med pobudniki sprememb na področju evidenc, pa si želi še več sprememb zakonodaje, med drugim zakona o delovnih razmerjih, in sicer tako, da se dopolni razloge za izredno odpoved delavca, določi minimalna višina dodatkov za delo v posebnih pogojih dela, vzpostavi rok za izplačilo sorazmernega dela regresa v primeru, ko delavec vstopi v delovno razmerje po 1. juliju, in tako naprej.

A ministrstvo, kot je jeseni dejala Klampferjeva, večjih posegov v ta zakon, ki velja za delavsko ustavo, ne načrtuje. Ministrica osebno pa je naklonjena dodatnemu plačanemu dnevu dopusta vsem staršem za spremstvo prvošolčka na prvi šolski dan, ki bi ga z novelo tega zakona omogočili Levica in SD.

Kaj bo s pomanjkanjem kadra na inšpektoratu za delo, ki bdi nad pravicami delavcev, medtem še ni. Četudi se je lani kadrovsko okrepil, preobremenjenost inšpektorjev ostaja resna težava. Število poslovnih subjektov namreč še vedno narašča. "Inšpektorji tako še vedno ne morejo sproti obravnavati vseh prejetih prijav," so opozorili na inšpektoratu.

Želje delodajalcev in sindikatov

Česa pa si v letu 2020 na trgu dela želijo ostali deležniki? "Treba je znižati prispevke, tako da bodo več dobili delavci, da bodo lahko trošili. S tem se bo povečala tudi domača potrošnja," je dejal predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije Branko Meh.

Predsednik Združenja delodajalcev Slovenije Marjan Trobiš je opozoril na to, da je treba Slovenijo narediti privlačno za izobražene tuje kadre, to pa pomeni tudi urejeno zdravstvo in pokojnine. Predlagal je še poseg v zakon o delovnih razmerjih, med drugim bi obudil razpravo o črtanju plačanega odmora za malico in dodatka na delovno dobo.

Predsednik Konfederacije sindikatov Slovenije Pergam Jakob Počivavšek pa je ocenil, da bo eden od izzivov v prihodnjem letu intenziven socialni dialog, predvsem bipartiten za vzpostavitev novega plačnega modela v zasebnem sektorju.