Po pozebi še sneg?

Naši kraji so že več dni pod vplivom suhe in hladne polarne zračne mase, ki nam prinaša zelo nizke temperature za ta del leta. Po podatkih Arsa so med nižje ležečimi kraji danes zjutraj po mrazu najbolj izstopali Iskrba pri Kočevju, Babno Polje in Logatec s skoraj –8 stopinjami Celzija. V Novi vasi na Blokah, Šmartnem pri Slovenj Gradcu, Ratečah in Marinči vasi so izmerili –7, v Kočevju –6, medtem ko se je na Ptuju, Brniku, v Celju in Cerkljah ob Krki ohladilo do –5 stopinj Celzija. Drugod po Sloveniji se temperature niso spustile tako nizko, kljub temu pa je bilo ob sončnem vzhodu povsod, z izjemo nekaterih delov Primorske, pod ničlo.

Spomladanske pozebe so v zadnjih desetletjih vse pogostejše in povzročajo vedno večjo gospodarsko škodo predvsem v sadjarstvu. Letošnja pozeba je tako v večjem delu Slovenije že šesta v zadnjih osmih letih, na srečo pa ne najhujša. Še precej bolj je mraz pritisnil pred natanko dvema letoma, ko so se temperature ob snežni odeji marsikje spustile celo pod –10 stopinj Celzija.

Negativne temperature v tem mesecu sicer niso nič nenavadnega, saj se pojavijo skoraj vsako leto. Bolj nenavadno je bilo toplo vreme, ki smo ga imeli v preteklih tednih. Ob visokih temperaturah, ki jih v zadnjih letih beležimo pozimi in na začetku pomladi, se narava začne prebujati tudi mesec prej, kot se je včasih, zato so poznejše ohladitve toliko usodnejše.

Glede na sadno vrsto in tudi sorto so razvojne faze cvetnih brstov različno občutljive na nizke temperature zraka. Še zaprti brsti tik pred cvetenjem do neke mere še prenesejo temperature do –5, za poznejše razvojne faze pa so lahko usodne temperature okoli –3. Najbolj občutljivi so komaj dobro oplojeni mladi plodiči, ki jih lahko uničijo že temperature pod –1 stopinjo Celzija.

Sadovnjake so v zadnjih nočeh ponekod poskušali rešiti z oroševanjem, ki je verjetno najbolj učinkovit način zaščite pred pozebo. Pri tej vrsti zaščite se s pomočjo namakalnega sistema na sadnem drevju načrtno ustvari ledeni oklep. Ob zmrzovanju vode se namreč sprošča toplota, ki nekoliko greje cvetove in okoliški zrak, s čimer se prepreči, da bi temperatura v sadovnjaku občutneje padla pod ničlo. Vodo je treba dodajati brez prekinitve, dokler ne preneha zmrzovanje in se temperatura ledu ne more več spustiti pod ničlo, ali drugače povedano, dokler se ves led ne stali. V nasprotnem primeru lahko naredimo več škode kot koristi.

Kakšno vreme nam bodo prinesli velikonočni prazniki?

V prihodnjih dneh se bo najhladnejši zrak umaknil iznad naših krajev, kljub temu bo jutri zjutraj marsikje še zmrzovalo. V večjem delu Slovenije bodo temperature od –4 do 0, v mraziščih okoli –6, ob morju pa 3 stopinje Celzija.

Med velikonočnimi prazniki kaže na spremenljivo vreme z veliko oblaki in krajšimi sončnimi obdobji, pričakujemo lahko tudi nekaj padavin. Ob močnejših krajevnih plohah bo lahko nekaj snežink zaneslo vse do nižin, kar še posebej velja za severovzhodno Slovenijo, kjer se bo konec tedna zadrževal najhladnejši zrak. Ob jutrih bo malo nad ničlo, čez dan pa se bo ogrelo do okoli 10 stopinj Celzija.

V prihodnjem tednu se bodo temperature postopno vrnile v normalne okvire za ta čas, a to žal še ne pomeni, da ne bomo kasneje deležni še kakšne izrazite ohladitve. Pred novo pozebo bomo varni šele, ko se bo zračna masa tudi nad polarnimi toliko ogrela, da njen morebitni spust nad naše kraje ne bo več predstavljal nevarnosti za negativne temperature, kar pa se običajno zgodi šele sredi maja.