FOTO: 'Zahtevamo tisto, kar bi nam ta država morala ponuditi na pladnju, če bi ji bilo mar'

Po policistih, ki so začeli stavkati v ponedeljek, so svoje nezadovoljstvo z dveurno opozorilno stavko izrazili še zaposleni v zdravstvu in socialnem varstvu. Po podatkih sindikatov se je stavki, ki je potekala med 8. in 10. uro, pridružilo med 20.000 in 25.000 zaposlenih. Vladi pa so sporočili, da od zahtev ne bodo odstopili in da bodo, če bo treba, stavko še zaostrili.

Kot so v skupnem sporočilu za javnost zapisali v Sindikatu delavcev v zdravstveni negi Slovenije in Sindikatu zdravstva in socialnega varstva Slovenije, ki sta skupaj pripravila stavko, je ta med 8. in 10. uro potekala v bolnišnicah, zdravstvenih domovih, centrih za socialno delo, socialno-varstvenih zavodih, varstveno delovnih centrih ter na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje in v Nacionalnem laboratoriju za okolje in hrano.

Zaradi stavke sicer delo ni bilo bistveno okrnjeno, zagotovili so vso nujno nego in oskrbo ter poskrbeli za vse, za katere po zakonu morajo. Marsikje je delo potekalo kot med prazniki ali v nedeljo. V novomeški bolnišnici, kjer je stavkala več kot polovica osebja, so na primer vse nenujne bolnike v ambulantah prenaročili, ostalim pa so zagotovili minimum storitev, kot je določeno z zakonom in kolektivno pogodbo.

'Zahtevamo tisto, kar bi nam ta država morala ponuditi na pladnju, če bi ji bilo mar'

V naši največji bolnišnici – ljubljanskem univerzitetnem kliničnem centru (UKC) – se je v tamkajšnji avli ob 9. uri zbralo več kot 300 zaposlenih. Vladi sporočajo, da si za zahtevno delo, ki ga opravljajo, zaslužijo dostojno plačilo, od svojih zahtev pa ne bodo odstopili.

Kot je dejala predsednica Sindikata delavcev v zdravstveni negi Slovenije Jelka Mlakar, so podobne manifestacije danes potekale tudi v drugih bolnišnicah, zdravstvenih domovih, domovih starejših in socialno varstvenih zavodih. Njihovo sporočilo pa je, naj jih vlada vzame resno.

"Zahtevamo tisto, kar bi nam ta država morala ponuditi na pladnju, če bi ji bilo mar za lastne državljane in zdravo deželo, ki bi bila v ponos vsem, ki živijo v tej deželi," je poudarila Mlakarjeva in dodala, da medtem ko je vlada dopustila, da so določene poklicne skupine v času po recesiji pridobile in dvignile plače, njih ne slišijo.

Ob dvigu plač in odpravi vseh varčevalnih ukrepov pa je njihova pomembna stavkovna zahteva tudi uveljavitev kadrovski standardov in normativov, tako na področju zdravstvene nege kot za ostale zaposlene v dejavnosti zdravstva in socialnega varstva.

Generalna sekretarka Sindikata zdravstva in socialnega varstva Slovenije Dragica Kekec je poudarila, da so zahteve po kadrovskih standardnih in normativih pogoj za varnost bolnikov in ohranitev oziroma izboljšanje standarda storitev.

Kot je opozorila predsednica sindikalne enote sindikata delavcev v zdravstveni negi v UKC Ljubljana Saša Kotar, si želijo kakovostne obravnave vseh bolnikov, da bi spočiti in predvsem zdravi hodili v službo, da bi jih bilo primerno število, ne pa da so večno preobremenjeni in jih je premalo, nalaga pa se jim vedno nove in nove naloge.

Njihove besede so zbrani na shodu, med katerimi so prevladovale medicinske sestre in bolničarji, pospremili z glasnim odobravanjem. Podporo stavkajočim je na shodu izrazil tudi generalni sekretar Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije Bojan Hribar, po besedah katerega so zaposleni v zdravstvu nedvomno izpostavljeni najtežjim delovnim pogojem v celotnem javnem sektorju.

Tudi Hribar je poudaril, da je do današnje stavke prišlo zato, ker se vlada ni pravočasno odzvala na upravičene zahteve, ki jih že vrsto let postavljata oba sindikata, tako glede kadrovskih normativov kot glede primerljivosti delovnih mest z ostalimi delovnimi mesti v javnem sektorju.

V izolski bolnišnici zaradi stavke ni bilo večjih težav

Podobno kot drugod po državi je stavka potekala tudi v Splošni bolnišnici Izola (SBI). Neposredno po začetku stavke v izolski bolnišnici ni bilo opaziti bistvenih sprememb. V avli pri glavnem vhodu so se sicer začeli zbirati stavkajoči, ki so s tem opozarjali na svoje zahteve.

Zaradi napovedane stavke so nekaj bolnikov prenaročili, a točnega števila v sindikatu še nimajo. Kot je poudarila predstavnica sindikata Elizabeta Mirošničenko, so vse, vključno z javnostjo, pravočasno obvestili o stavki in njenem poteku, tako da so se lahko nanjo prilagodili. Zato tudi ne pričakuje večjih zapletov: "Mislim, da za bolnike ne bo nekih večjih težav."

Med njihovimi zahtevami je Mirošničenkova izpostavila povrnitev osmih odstotkov plače, odvzetih v času varčevalnih ukrepov. Sicer pa je zanje v ospredju uveljavitev kadrovskih standardov in normativov, ki čakajo na realizacijo vse od leta 2013.

V novomeški bolnišnici opozorilno stavkala več kot polovica osebja

V Splošni bolnišnici (SB) Novo mesto je stavkala več kot polovica od več kot 1000 tamkajšnjih zaposlenih. Med stavko so poskrbeli za nemoteno izvajanje minimalnega obsega zdravstvenih storitev, nege in oskrbe.

Predsednica sindikata delavcev v zdravstveni negi SB Novo mesto Marjanca Čegovnik je povedala, da so bolnike med stavko obravnavali enako, kot bi za njih poskrbeli med prazniki ali v nedeljo.

Vse nenujne bolnike v ambulantah so prenaročili, preostalim pa so zagotovili zakonsko in po kolektivni pogodbi za zaposlene v zdravstveni negi določeni minimum storitev. Odpadlo je zgolj redno ambulantno delo.

Delovne razmere zaposlenih v zdravstveni negi je sindikalistka označila kot težke, stavko pa za "zadnji krik vladi, naj že sprejme podpisani sporazum iz leta 2013 o sprejetju kadrovskih standardov in normativov, ki prinašajo več kadra na posameznih deloviščih. Tako bi zagotovili večjo varnost in bolj kakovostno oskrba bolnikov".

"Ker je bolnišnično osebje močno izčrpano in že vrsto dela na kadrovskem minimumu, je edino prav, da se to sprejme. Če vladna stran k reševanju problemov tokrat ne bo pristopila resno, bomo stavko zaostrovali dokler ne bomo dosegli zahtevanega," je poudarila.

Med stavkovnimi zahtevami je Čegovnikova navedla še dvig plač v okviru odprave plačnih anomalij in odpravo varčevalnih ukrepov, uveljavitev kadrovskih standardov in normativov, višje plačilo za neugoden delovni čas in pravično plačilo na dan praznika ter jubilejno nagrado za 40 let delovne dobe.

Kot je dodala, sindikat delavcev v zdravstveni negi združuje vse medicinske sestre, tako srednješolsko kot višje izobražene, sindikat zdravstva in socialnega varstva pa fizioterapijo, laboratorijske inženirje, transportne in vse druge podporne službe.

Večina stavkajočih v SB Novo mesto se je zbrala na stavkovnem zbornem mestu v avli tamkajšnje porodnišnice.

Med stavko v Domu starejših občanov Ljubljana Vič-Rudnik poskrbeli za najnujnejša opravila

Stavki so se danes pridružili tudi v Domu starejših občanov Ljubljana Vič-Rudnik, ki je z enotama Kolezija in Bokalce eden večjih domov s Sloveniji. Po besedah sindikalnega predstavnika Matjaža Lisca je delo med stavko potekalo kot ob nedeljah in praznikih. Poskrbeli pa so, da približno 400 oskrbovancev ni bilo prizadetih.

Med dveurno opozorilno stavko so zaposleni v zdravstvu in socialnem varstvu opravljali le nujna opravila, kot so hranjenje in postiljanje. "Nihče ne bo lačen, vsi bodo previti," je pred začetkom stavke zagotovil Lisec.

Ko so opravili vsa nujna dela, so se stavkajoči zbrali pred jedilnico, kjer so ponovili svoje zahteve. Zahtevajo odpravo varčevalnih ukrepov, zvišanje plač v okviru odpravljanja anomalij, ureditev dodatkov za neugoden delovni čas, vztrajajo pa tudi pri ureditvi pravic za izplačilo jubilejne nagrade za 40 let delovne dobe.

Lisec je opozoril še na hudo kadrovsko podhranjenost med bolničarji negovalci. Povprečna starost kolektivov v domovih za starejše je po njegovih besedah namreč krepko čez 40 let. Po mnenju Lisca je pomembno, da so ljudje za svoje delo dostojno plačani.

Koliko od skupno več kot 40.000 zaposlenih, kolikor jih je po sindikalnih podatkih na področju zdravstva in socialnega varstva, bo danes dejansko sodelovalo v stavki, sicer ni povsem jasno. Del zaposlenih je namreč vključen v sindikate, ki v današnji stavki ne sodelujejo, pa tudi sicer je glede na zakonske omejitve, ki pri izvedbi stavke veljajo na področju zdravstva in socialnega varstva, dobršen del zaposlenih moral opravljati svoje delo.

V sindikatih so ob tem poudarili, da si s stavko ne želijo prizadeti bolnikov in oskrbovancev, za katere skrbijo pri svojem delu, saj je njihova stavka uperjena proti vladi. Če jih vlada ne bo jemala resno, pa napovedujejo zaostrovanje stavkovnih aktivnosti.

Kaj zahtevajo stavkajoči?

Za stavko so se skupaj odločili v Sindikatu delavcev v zdravstveni negi Slovenije in Sindikatu zdravstva in socialnega varstva Slovenije. Zahtevajo dvig plač, tako v okviru odprave plačnih anomalij kot iz naslova primerljivosti z zdravniškimi delovnimi mesti. Ob tem pa pričakujejo tudi vrnitev vrednosti plačne lestvice na raven pred sredino leta 2012, torej vrnitev osmih odstotkov, odvzetih v času varčevalnih ukrepov.

Njihove zahteve so tudi uveljavitev kadrovskih standardov in normativov, višje plačilo dela na praznik, v nedeljo in ponoči ter ustrezna ureditev drugih dodatkov za manj ugodne delovne pogoje. Prav tako zahtevajo pravico do izplačila jubilejne nagrade za 40 let delovne dobe.