Po pokojninski reformi še ena reforma

Predsednik Odbora za ekonomske in razvojne preglede pri Organizaciji za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) William R. White je pojasnil, da je Slovenijo kriza prizadela bolj kot večino držav zlasti zaradi notranjega problema s kreditnim balonom in zaradi zunanjih vidikov. Da bi se stanje izboljšalo, se mora Slovenija glede na poročilo OECD osredotočiti na povečanje stabilnosti bančnega sektorja in spet vzpostavitev konkurenčnosti. Kot pomemben ukrep za povrnitev mednarodne konkurenčnost je predlagal inovacije, spodbujanje tujih neposrednih naložb in prenos tehnologij prek tega.

Vodja pisarne OECD za Slovenijo Rafal Kierzenkowski je izpostavil zlasti potrebo po takojšnji uvedbi pokojninske reforme in njenega nadaljevanja, s katerim bi zmanjšali "velikodušnost pokojninskega sistema". "Pozdravljamo reformni predlog vlade," je povedal sodelavec Kierzenkowskega Mehmet Eris. Kot dobrega je ocenil obsežni reformni sveženj, s katerim se bo povišala upokojitvena starost, se razširila prispevna doba in se spremenila indeksacija pokojnin. Hkrati pa je opozoril na nejasnosti pri uvajanju reforme.

Minister Gaspari upa na sprejem kritike

Minister za razvoj in evropske zadeve Mitja Gaspari upa, da bo slovenski prostor sposoben povzeti kritiko, ki izhaja iz poročila OECD ter ga uporabiti za nadaljnje delovanje in ukrepanje. Pozitiven odnos do tovrstnih priporočil je priložnost, da bo Slovenija napredovala še hitreje kot doslej, je poudaril. Gaspari predpostavlja, da "bomo v vsakem poročilu OECD z nekaterimi stvarmi zadovoljni in nekaterimi nezadovoljni", a upa, da bomo to jemali kot strokovno, apolitično mnenje. "Odgovornost pa ostaja na nas, vladi in drugih organih, da sprejemajo ukrepe, ki bodo omogočili hiter razvoj Slovenije v prihodnje," je opozoril.

OECD predlaga višanje upokojitvene starosti in kot je o tem povedal Gaspari, se vse države približujejo normalni delovni dobi in upokojitveni starosti pri 65 letih glede na pričakovano življenjsko dobo. Slovenija je prvi korak v to smer naredila že pred desetimi leti in če tedaj tega ne bi storila, bi bila sedaj v precej slabšem položaju. Staranju prebivalstva sledijo vse države in tudi Slovenija bo to morala storiti, je prepričan. OECD Sloveniji predlaga tudi razmislek o višjem davku na nepremičnine. Gaspari je opozoril, da ima Slovenija podpovprečno bremenitev kapitala, medtem ko ima že nadpovprečno obdavčitev dela in potrošnje, zato tudi nima več veliko prostora za višanje davka na dodano vrednost, saj bi to lahko imelo resne posledice za inflacijo in za ljudi z manjšimi prihodki.

Ima pa Slovenija na drugi strani podpovprečno bremenitev kapitala, kjer je potrebno po njegovem mnenju dodatno obremeniti predvsem dohodke, ki se ne reinvestirajo, ampak trošijo. Prav tako je možno spremeniti nepremičninsko obdavčitev, kjer je Slovenija krepko pod povprečjem. OECD je izpostavil tudi situacijo na področju bančništva. "Problem je, da v Sloveniji banke niso dobro kapitalizirane," je opozoril White in dodal, da Slovenija potrebujete rigorozne in pregledne stresne teste za vse banke. Če bi se izkazalo, da obstajajo slabe naložbe, potem je treba to realnost prednostno razrešiti in banke, če je to potrebno, dokapitalizirati. Gaspari ob tem ne vidi nobenega razloga, da vse večje banke v Slovenije ne bi bile predmet stresnega testa. "Mora se ugotavljati robustnost kapitala in organizacije delovanja bank na najbolj značilna tveganja," meni minister.

Svetlik se strinja, da je treba starostno dobo še dvigovati

Minister za delo, družino in socialne zadeve Ivan Svetnik je zagotovil, da so pomembni ukrepi zajeti v prvi fazi pokojninske reforme, ki naj bi jo uveljavili še letos. "Takoj ko bo uveljavljena, pa se bomo lotili tudi druge faze s ciljem, da se pokojninski sistem celovito prenovi in bo pripravljen za obdobje po 2025," je poudaril. Strinja se, da je treba minimalno starost za upokojevanje še dvigati, vendar je to postopen proces. Izpostavil je, da jih pri reformi ne zanima samo vzdržnost sistema, ampak tudi to, da bodo pokojnine dostojne in nad ravnijo minimalnih življenjskih stroškov.

Zato so opravili tudi dvig minimalne plače, glede katerega je OECD predlagal razmislek. Vendar bi po njegovih pojasnilih nizka minimalna plača lahko vodila k povečevanju števila zaposlenih, ki nimajo dovolj dohodka in se morajo obračati po socialno pomoč. Dvig minimalne plače kaže, da se Slovenija ne odloča za konkurenčnost na račun poceni delovne sile, je prepričan. Se pa v celoti strinja s priporočili glede prožnosti trga dela, da bi povečevali zunanjo in notranjo prožnost. Hkrati se želi osredotočiti tudi na povečevanje varnosti zlasti pri mladih, kjer je negotovost zaposlitve previsoka.

Po mnenju ministra Križaniča je premalo prilivov

Minister za finance Franc Križanič je kot problematičen izpostavil problem padca javnofinančnih prilivov. Če se prihodki ne bodo povečali, bodo ob sedanjih kratkoročnih ukrepih za zagotovitev javnofinančne stabilnosti potrebovali dodatne stabilne dolgoročne ukrepe, kar bo jasno marca ali aprila. Dodatne akcije, če bodo potrebne, pa bodo po nasvetu strokovnjakov OECD dolgotrajnejšega značaja.

Jože Mencinger iz Ekonomskega inštituta je na drugi strani podal številne pripombe, saj se ne strinja s priporočili OECD. Opozoril je, da gre pri strukturnih reformah dejansko za zmanjšanje socialnih transferjev in dodal, da so kakršne koli napovedi za leto 2060, ki se pojavljajo pri pokojninski reformi, nesmiselne. Inflacijo, ki se je bojijo v OECD, pa vidi kot eno od mogočih rešitev velike zadolženosti, saj so druga možnost verjetno bankroti in prisilne poravnave.

Profesor na Fakulteti za management Koper Janez Šušteršič se medtem z večino ugotovitev in priporočil OECD strinja, in sicer tudi s tistimi, ki so "bolj občutljiva in bodo verjetno predlog zavračanja", kot sta večja fleksibilnost trga dela in šolnine. Ob tem je kot razloge, zakaj se Slovenija tako počasi obrača pri strukturnih reformah, navedel zapleten sistem odločanja, premalo razumevanja za reforme in da je odnos do predlogov za spremembe večinoma odvisen od tega, kdo jih je predlagal.

Zato se po Šušteršičevem mnenju "počasi vlečemo iz krize" in imamo malo možnosti, da se iz nje izvlečemo, če se ne lotimo problemov, tam kjer nastajajo. Ocenil je, da problemi sedaj ne nastajajo na področju gospodarstva, ampak v pravnem in političnem sistemu. "Dokler pravnega reda ne bo, tudi strukturnih reform ne bo," je opozoril izvršni sekretar za ekonomsko področje Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Ladislav Rožič, ki se s priporočili OECD nikakor ne more strinjati. Opozoril je, da bodo strukturne reforme vedno odvisne od soglasja vseh partnerjev, vendar nimajo več zaupanja v vlado.