Po petnajstih ropih: 'Nismo bili lačni, dalo bi se rešiti drugače'

Zdi se, da se je v treh letih in pol iskreno pogovoril sam s seboj, saj je takoj priznal, da bi lahko svojo finančno stisko, ki je sledila izgubi službe, rešil drugače. "Družina ni bila finančno odvisna samo od mene. In težave niso bile tako velike, saj imajo ljudje še večje finančne težave in stiske. Nismo bili lačni doma, dalo bi se vse skupaj rešiti drugače," je povedal z grenkobo v glasu in žalostjo na obrazu. Kako ne bi, saj je doma za 13 let pustil ženo in otroka. In to v letih, ki jih mnogi imajo za najlepša leta. Ta leta bo pustil za zapahi. "Od prvega dneva, kar sem prišel v zapor, sem svoje misli, dejanja, želje, prizadevanja usmeril v pozitivne stvari. Že prej sem se ukvarjal s športom in tudi v zaporu se, kolikor je pač tukaj mogoče. Izobražujem se, redno delam. Vse počnem zato, da bi si pot na svobodo vsaj nekoliko skrajšal," prizna. Ve se, v zaporu si lahko z upoštevanjem pravil, delom, izobraževanjem, sodelovanjem, seveda v skladu z zakonodajo in po večjem delu prestane kazni, prislužiš ugodnosti – to so obiski na prostosti, kjer sprva za nekaj ur, potem pa lahko tudi za več dni z družino preživljaš kvaliteten čas. To je zlasti v primeru, ko imajo obsojenci otroke, ravno zanje veliko manj stresno in težko kot prihajati k staršem na obisk v zapor. Pa čeprav so tudi v zaporih uredili posebne sobe, igralnice z igračami in knjigami, tudi kakšen manjši tobogan se najde, kjer ni tistega pravega občutka, da je tam življenje težko in da so v zaporu.

Danes je star 45 let in abrahama bo nedvomno praznoval v zaporu. Kako človeku sploh pade na pamet, da se nekega dne, potem ko je živel pošteno življenje, odloči postati kriminalec in izvrševati kazniva dejanja? Ali se to zgodi naenkrat? Kaj prevlada, da si nabavi orožje, da gre v neko finančno ustanovo najprej na ogled, poišče, katera bi bila ustrezna za izvedbo ropa, kajti pomembno je, da je prosta pot za pobeg, in potem to izvrši?

"Prišla je situacija, ko sem po enem spletu nesrečnih okoliščin ostal brez službe. Nabrali so se stroški, manjši dolgovi. Iz banke so mi začeli pisati, me klicati, ker nisem več mogel odplačevati kredita za stanovanje. Rekli so, da se bodo usedli na račun moje žene, ki je bila porok ... Imel sem kolega, ki je tudi bil v določeni finančni stiski. V bistvu sva bila v neki skupni družbi, veliko sva se družila. In nekega dne sva staknila to neumno idejo. Pogovarjala sva se dalj časa o tem, a potem enkrat rekla: Greva? Greva! Prvič je uspelo, kar je bila napaka. Mogoče bi bilo bolje, da ne bi uspelo. In ena zadeva je vodila v drugo, druga v tretjo in tako naprej," je opisal kriminalni vrtinec, ki ga je pripeljal v zapor za več kot desetletje.

V letu in pol se je nabralo namreč kar 15 ropov. Živel je dvojno življenje, imel je dva povsem različna obraza. "Največja težava je v tem, ker po eni strani živiš urejeno življenje, po drugi strani imaš neko temno plat. Jaz sem se velikokrat ponoči zbujal, nisem mogel spati ... A ker vidiš neko dobro stvar v slabi stvari, spravljaš sebe v zmoto, v laž, in si govoriš, pa saj ni tako slabo, čeprav je zelo slabo."

A ker, kot trdijo preiskovalci, popolnega zločina ni, tudi izvedba teh ropov ni bila. Človek vedno za sabo pušča neko sled in tudi on jo je.