Po peti dobljeni tožbi kazensko ovadili ministra Svetlika

Predmet kazenske ovadbe, ki jo je Sklad obrtnikov in podjetnikov (v nadaljevanju sklad) vložil na ljubljansko Okrožno državno tožilstvu, so ravnanja odgovornih oseb na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve (MDDSZ) - konkretno ministra Ivana Svetlika in svetovalca Mateja Grajfonerja, ki sta vodila upravne postopke in odločala o upravnih zadevah v primeru pridobivanja soglasja k pokojninskemu načrtu sklada.

Vzajemni sklad obrtnikov in podjetnikov je s pokojninskim načrtom hotel oblikovati produkt, ki bi ga lahko ponudil na trgu, da bi vanj lahko vlagali tudi vlagatelji, ki niso obrtniki, podjetniki ali njihovi družinski člani.

Sklad je v letih 2007 do 2010 na MDDSZ petkrat vložil vlogo za pridobitev soglasja k pokojninskemu načrtu, ki jo je MDDSZ vsakič zavrnilo, prvič aprila 2008. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve je pokojninski začrt zavrnilo zaradi kapitalske neustreznosti sklada. MDDZS pravi, da sklad kot celota nima zadosti sredstev in ne more izvajati novega produkta.

Zaradi zavrnitve soglasja je sklad v zadnjih štirih letih vložil pet tožb proti ministrstvu. Vseh pet tožb je sklad tudi dobil, upravno sodišče je petkrat iz istih razlogov odpravilo odločbo MDDSZ, nazadnje konec marca.

Sodišče je na štirih straneh podalo jasno pravno mnenje, da potrditev pokojninskega načrta, ki je v pristojnosti ministrstva, obsega le preverjanje določb pokojninskega načrta, ne pa kapitalske ustreznosti sklada kot celote. Z neupoštevanjem stališča sodišča sta skladu pri pridobivanju pokojninskega načrta postavila take pogoje, ki jih zakon sicer ne določa. Zaradi tega sta po mnenju sklada izpolnila znake kaznivega dejanja nevestnega dela v službi.

MDDSZ se je v svojih odločbah sklicevalo na mnenje Agencije za zavarovalni nadzor in je kot razlog zavrnitve navedlo zgolj nezadostno kritno premoženje, ki pa se nanaša na vzajemni poklicni pokojninski sklad. Sklad ''zadostnega kritnega premoženja v tem skladu nima in ga tudi ne bo imel, dokler država ne bo izplačala svojih obveznosti do upokojencev, za katere je sklad do leta 2000 namesto nje izplačeval pokojnine,'' pravi predsednik uprave Sklada obrtnikov in upokojencev Bojan Jean.

˝Glede na to, da je v vseh petih primerih sodišče odločalo o popolnima istih zadevah in je dalo vsakič identično sodbo, menimo, da uradni osebi v okviru svoje funkcije na ministrstvu nista imeli namena odločati v skladu z jasnim pravnim mnenjem sodišča in zakonskimi določili,˝ je razloge za vložitev kazenske ovadbe pojasnil Jean.

˝Teoretično lahko ta krog vloga-tožba-sodba-vloga ponavljamo v neskončnost, če se bo MDDSZ tudi v prihodnje vztrajno postavljalo nad sodišče in ignoriralo njegove odločitve. Nam pa nastaja škoda, ki je ne bomo mogli nadoknaditi.˝

V času od prve zavrnitve pokojninskega načrta (aprila 2008) sklada do danes so potencialni vlagatelji šli drugam, to pa je škoda, ki je skladu nastala zaradi ravnanja ministrstva. ''Ker nismo mogli dobiti soglasja, nismo mogli delovati na trgu. Medtem ko imajo druge družbe toliko in toliko zavarovancev v drugem stebru, mi nimamo nobenega.''

Če bi MDDSZ dalo soglasje k pokojninskem načrtu, bi se po besedah Jeana ta izvajal ločeno na posebnem skrbniškem in transakcijskem računu, ločeno od vzajemnega poklicnega pokojninskega sklada.

Ministrstvo odgovarja, da je za potrditev pokojninskega načrta nujna potrditev Agencije za kapitalski nadzor

MDDSZ poudarja, da veljavna zakonodaja jasno določa zahtevo po pridobitvi aktuarske potrditve s strani Agencije za zavarovalni nadzor. Takšne potrditve zaradi kapitalske neustreznosti Sop ni bilo mogoče pridobiti.

Ministrstvo priznava, da je Sop sicer večkrat vložil tožbo zoper odločbe, ki jih je izdal ministrstvo, vendar pa sodišče v zvezi z njimi ni nikoli odločilo vsebinsko, kot to trdi sklad, temveč le postopkovno in ministrstvu vsakič naložilo le ponovno izvedbo postopka. Pri tem pa ministrstvo ni nikoli zavezalo, da mora predlagani pokojninski načrt odobriti.

"S tega vidika tudi ni jasno, katera ravnanja Sop opredeljuje kot kazniva dejanja," še opozarjajo na ministrstvu.

Na ministrstvu pravijo, da je minister pri odobritvi pokojninskega načrta poleg upoštevanja zakonskih določb in zahtev v prvi vrsti zavezan k varovanju pravic zavarovancev in zagotavljanju, da z izvajanjem odobrenega pokojninskega načrta ne bi prišlo do oškodovanja slednjih.

"Dejstvo, da sklad ne izpolnjuje zakonskih zahtev po kapitalski ustreznosti, bi lahko povzročilo nepopravljivo škodo zavarovancem, ki bi sklepali zavarovanja, zaradi česar bi bilo neodgovorno in tudi nezakonito odobriti takšen pokojninski načrt," poudarjajo na ministrstvu.