Po oploditev v Slovenijo?

Potem ko je sabor 17. julija sprejel sporni Zakon o zunajtelesni oploditvi, se pacientke iz Hrvaške množično odločajo za zdravljenje v tujini, tudi v Sloveniji. Večernji list piše, da mariborska klinika nima več prostora za pare iz Hrvaške. Dnevno naj bi se nanjo obrnilo več kot 30 hrvaških parov. Naval je prevelik, čakalna doba je več kot leto dni, zato zaenkrat v Mariboru ne naročajo, še piše hrvaški časnik.

''Že od nekdaj je bilo nekaj pacientov tudi iz Hrvaške in drugih bivših republik Jugoslavije. Morda je v zadnjem obdobju nekaj več zanimanja iz sosednje Hrvaške, ni pa bistvenega povečanja. Po naših informacijah hrvaški centri namreč normalno delujejo naprej,'' je sporočil Žan Reš iz Centra za oploditev z biomedicinsko pomočjo. Pojasnil je, da se pri njih čakalne dobe kljub temu niso spremenile. Postopek zunajtelesne oploditve povprečno stane tisoč evrov, v kar pa niso všteta zdravila za stimulacijo ženske.

Nazaj v srednji vek?

Hrvaški zakon dovoljuje umetno oploditev tudi za zunajzakonske partnerje, ki pa morajo dokazati, da so skupaj živeli najmanj tri leta. Obenem dovoljuje le zamrzovanje jajčne celice in prepoveduje zamrzovanje zarodkov. Opozicijski poslanci, ki so se protestno vzdržali glasovanja, so ocenili, da je zakon zelo konservativen in diskriminatoren ter da "vrača Hrvaško v srednji vek". Natisnili so si tudi majice z napisi "Srce pravi otrok, vlada pravi ne".

Vlada je zavrnila obtožbe. Koalicijski poslanci so izpostavili, da bo zakon preprečil malverzacije z jajčnimi celicami. Dodali so, da so prepoved zamrzovanja zarodkov poleg Italije pred kratkim uvedle še Irska, Poljska, Nemčija in Švica. Poudarili so tudi, da je bilo treba zakon o umetni oploditvi sprejeti čim prej, da bi Hrvaška lahko izpolnila eno izmed meril v pogajanjih z Evropsko unijo. Večernji list pa piše, da je ''izkušnja Italije, kjer je leta 2004 začel veljati zakon, podoben hrvaškemu, štirikratni porast pacientk iz Italije na zdravljenju v tujini''. Tudi zato so italijanski zakon spremenili.

Spremembe se morda obetajo tudi na Hrvaškem. Konec julija sta hrvaški predsednik Stipe Mesić in Ženska mreža Hrvaške vložila predloga za oceno ustavnosti zakona o zunajtelesni oploditvi. Predsednik meni, da zakon krši ustavna določila o enakopravnosti zakonske in zunajzakonske skupnosti ter da je prizadeta pravica ženske, ki ni v zakonski ali zunajzakonski skupnosti, do otroka, čeprav država ščiti materinstvo tako z ustavo kot z zakoni.

Tudi v Sloveniji je Zakon o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo po mnenju nekaterih dokaj rigorozen, saj ne dovoljuje umetne oploditve samskim ženskam. Ne prepoveduje pa odvzema in shranjevanja semenskih celic moškega ali jajčnih celic ženske.