Spomladi poskočile prijave začasnega bivališča, največ pridobila Kranjska Gora

Spomnimo, da je vlada 29. marca, kot enega od ukrepov za zajezitev širjenja koronavirusa, omejila gibanja za občine oziroma prepovedala gibanje izven občine stalnega ali začasnega prebivališča. Tudi premiki med obema prebivališčema niso bili dovoljeni. Sledili so zanimivi dogodki, ki jih je zaznala tudi demografska statistika, so opazili pri Statističnem uradu. 

V urah in dneh po omejitvi gibanja na občine je namreč poskočilo število prijav začasnega prebivališča, saj so številni prebivalci hiteli urejati prijavo svojega dejanskega prebivališča, da bi se izognili morebitni kazni, so zapisali v sporočilu za javnost. Prijava začasnega prebivališča je namreč v primerjavi s prijavo stalnega prebivališča enostavnejši postopek, saj ne zahteva niti menjave osebnih dokumentov. "Ker je veljavnost prijave začasnega prebivališča za večino prebivalcev Slovenije praviloma dve leti, je bilo to po statističnih merilih dovolj dolgo obdobje, da smo na Statističnem uradu Republike Slovenije te dogodke zaznali kot notranje selitve." 

Že v prvem tednu po sprejetju omenjenega odloka, torej od 30. marca do 5. aprila, se je po začasnih podatkih Statističnega urada skupaj 9310 prebivalcev Slovenije preselilo v drugo občino, od tega je bilo selitev s stalnega na začasno prebivališče 92 odstotkov. V primerljivem obdobju leta 2019 se je v drugo občino preselilo 1287 prebivalcev, od tega s stalnega na začasni naslov 36 odstotkov. 

"Kot zanimivost naj navedemo še podatek, da smo po začasnih podatkih na nedeljo, 29. marca 2020, registrirali 335 medobčinskih selitev s stalnega na začasni naslov; v nedeljo, 31. marca 2019, so bile take selitve tri," dodajajo na Statističnem uradu. 

Največ pridobila Kranjska Gora, izgubila pa Ljubljana 

Pri Statističnem uradu so opazili tudi "opazne premike prebivalstva." "To ne pomeni, da so se prebivalci zaradi odloka množično selili; selili so se že prej, ob sprejetju tega odloga pa so selitev tudi prijavili." 

Največ 'novih' prebivalcev je tako dobila Kranjska Gora, kjer je notranji selitveni prirast znašal skoraj 370 prebivalcev ali blizu 70 na 1.000 prebivalcev. Absolutno največ prebivalcev je z notranjimi selitvami v prvem polletju izgubila občina Ljubljana (skoraj 2.200), relativno pa Celje (več kot 12 na 1.000 prebivalcev).

Da je torej omejitev gibanja na občine marsikoga spodbudila k prijavi prebivališča na naslovu, kjer dejansko prebiva, še ugotavlja Statistični urad. Pričakovati je, da si bo vsaj del teh selivcev sčasoma na istem naslovu uredil stalno prebivališče oz. da bo redno podaljševal začasno prebivališče. Zagotovo pa del prijav začasnega prebivališča po umiku omenjenega vladnega odloka ne odraža več dejanskega stanja: to so najverjetneje prijave na naslovih sekundarnih bivališč in počitniških bivališč oz. vikendov. Čeprav bi po veljavni zakonodaji takšno začasno prebivališče posameznik moral tudi odjaviti, pa prav množičnih odjav najverjetneje ni pričakovati, dodajajo. 

"Lahko pa pričakujemo, da bomo statistiki spomladi leta 2022 zaznali spet nekaj več notranjih selitev kot običajno: prijave začasnega prebivališča iz letošnje pomladi bodo namreč takrat potekle in kdor se ne bo odločil za podaljšanje začasnega ali prijavo stalnega prebivališča, bo v statistiki takrat upoštevan kot notranji selivec, čeprav bo dejansko že dalj časa bival na istem naslovu."