NIJZ: Če je voda motna, ukrep prekuhavanja velja tudi za umivanje

Alenka Trop Skaza je na ponedeljkovi seji izpostavila, da je komunikacija z zdravstveno inšpekcijo in celjsko bolnišnico, kjer so obravnavali osebe s prebavnimi motnjami, bila odlična. Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) pa s strani lokalne skupnosti niso prejeli nobenega obvestila o onesnaženosti vodnega vira, je še poudarila Trop Skaza.

Janez Primožič, direktor žalske komunale, nam je danes zagotovil, da so obvestili NIJZ: "NIJZ je v ponedeljek, 3. oktobra, jemal vzorce na istih lokacijah kot mi, tako da ne moremo reči, da niso bili obveščeni."

Strokovni direktor NIJZ Ivan Eržen je v današnji izjavi pojasnil, da od prejšnjega četrtka niso evidentirali novega primera okužbe, zato računajo, da je epidemija izzvenela. Izpostavil je, da norovirus ni nekaj novega. Vsako leto potrdijo 1500–4000 primerov okužb. To je najbolj pogost povzročitelj okužbe prebavnega trakta – t. i. trebušna gripa. Obolenje poteka blago, zaskrbljujoče pa je predvsem takrat, če zbolijo osebe, ki imajo slabšo imunsko odpornost. Širi se prek rok, ki so onesnažene z blatom, ali prek drugih kontaktov, predmetov. Možnosti za širjenje je veliko, ker so norovirusi zelo infektivni in jih je potrebno malo, da povzročijo zdravstvene težave. Večinoma pa hitro izzvenijo, je zagotovil Eržen. 

V vzorcih vode je bilo več povzročiteljev, ki lahko vsak zase povzroča okužbo prebavnega trakta in tako, kot jo povzročajo norovirusi, kar so pokazale mikrobiološke raziskave v blatu obolelih. Na NIJZ zato predlagajo prebivalcem in upravljavcu vodooskrbe na tem območju, da so ljudje nekaj časa pozorni, dokler ne bodo izvidi vode dvakrat ustrezni, potem lahko prenehajo z ukrepi, ki so zdaj v veljavi (prekuhavanje vode in dobava vode iz cistern). Prebivalci naj tudi pazijo na osebno higieno in so pozorni pri pripravi hrane, je svetoval Eržen. 

Če je voda vidno onesnažena oz. motna, ukrep prekuhavanja velja tudi za umivanje zob, tuširanje, kopanje

Pristojnost tistega, ki oskrbuje prebivalstvo s pitno vodo, pa je po besedah Eržena, da takoj ko zazna, da je kar koli narobe z vodo, o tem obvesti odjemalce, kaj je potrebno storiti, kako naj ravnajo. Največkrat je to ukrep prekuhavanja vode. Če je voda sorazmerno bistra, je prekuhavanje vode običajno potrebno le za pripravo hrane. Če je voda vidno onesnažena, torej motna, pa ukrep prekuhavanja velja tudi za umivanje zob, tuširanje, kopanje.

Kot je pojasnil Eržen, bodo preiskave vzorcev, ki so jih odvzeli prvič, v teh dneh zaključene. Potem bodo vzorce ponovno odvzeli. Eržen računa, da bodo v dobrem tednu znani rezultati. Laboratorijske preiskave sicer opravlja Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano. "Predvidevamo, da bo to v začetku drugega tedna," je ocenil.

Kloriranje ni učinkovito proti virusom, ampak mikrofiltracija

Kloriranje vode v vodovodih sicer ni dovolj, da se virusni povzročitelji okužb uničijo, je pojasnil. Kloriranje je namenjeno uničevanju bakterij. Če bi želeli odpraviti viruse, so potrebni drugi pristopi. Najbolj učinkovita je mikrofiltracija, kar ima denimo rižanski vodovod.

Za pitno vodo, ki ljudem povzroča težave, je pogosto značilno več povzročiteljev okužbe. Največkrat se to dogaja pri površinskih vodnih virih – tj. voda, ki se nahaja do tri metre pod površino zemlje. Na to vodo imajo vremenske razmere velik vpliv. Zaradi hudih nalivov, ki smo jim bili priča tudi v zadnjem času, je možnost spiranja snovi iz površin v pitno vodo sorazmerno velika. "Tukaj se ne da narediti veliko," je poudaril Eržen.

O vodovodih pa je pojasnil, da je pomembno, da se jih spira. To še zlasti velja za hišne vodovode. Ko voda priteče v hišo, je potrebno redno čistiti mrežice, poleg tega pa občasno spirati omrežje, zlasti tam, kjer so poznani morebitni mrtvi rokavi. Tam je namreč možno, da se mikroorganizmi ali določene vrste bakterij, kot je denimo legionela, razmnožujejo in povzročajo nevarne posledice za zdravje.

Postopki ob onesnaženju vode

Na NIJZ so sicer že pred izjavo Eržena poudarili, da je treba prekuhavati vodo za pitje, kuhanje, pripravo hrane, toplih in hladnih pijač ter ledenih kock, vodo za pranje sadja in zelenjave ter za umivanje zob. Hrano in napitke za dojenčke je treba pripravljati vedno s prekuhano vodo, po potrebi tudi za bolnike z zmanjšano imunsko odpornostjo. Kadar je prekuhavanje vode težko izvedljivo ali nepraktično, je treba namesto prekuhane uporabiti embalirano pitno vodo.

Direktor žalske komunale Janez Primožič je na včerajšnji izredni seji polzelskega občinskega sveta izpostavil, da je pričakoval jasne usmeritve zdravstvene stroke o pojavu norovirusa, ki so ga v petek potrdili v njihovem vodovodnem sistemu. Zanj je ta virus širši zdravstveni problem, s katerim se doslej niso nikoli soočili. Dejal je tudi, da je treba ljudem jasno povedati, ali se lahko tuširajo z vodo, v kateri se nahajajo norovirusi, in ali jih je možno uničiti s prekuhavanjem vode. Odgovore na ta vprašanja mora podati zdravstvena stroka, je dodal.

Odgovore in usmeritve, kako ukrepati zaradi norovirusa, je Ivan Eržen torej predstavil danes.

Žalska komunala prevzela subjektivno krivdo, Primožič danes: Prezgodaj je še govoriti o odgovornosti

Primožič je včeraj ponovil , da se je onesnaženje pitne vode s fekalijami zgodilo v preboldskem raztežilniku Likovič s sistemom za pripravo vode. Zgodila se je namreč tehnična napaka pri kloriranju vode. To napako so ugotovili pred osmimi dnevi, ko je že nekaj oseb zaradi prebavnih motenj poiskalo pomoč v celjski bolnišnici. 

Ocenil je še, da temeljni vzrok aktualne problematike torej ni bila ponedeljkova okvara na opremi za doziranje plinskega klora, ampak je poglavitni razlog v snovi fekalnega ali še kakšnega drugega izvora, ki je domnevno vstopila v vodovodni sistem.

Kot je znano, je podjetje prevzelo subjektivno krivdo, zato nas je zanimalo, kaj to konkretno pomeni. Primožič je danes zatrdil, da je v podjetju še niso sprejeli in je prezgodaj govoriti o odgovornosti. "Najprej moramo še hitro in jasno obveščati ljudi o tem, kar smo sicer pričakovali od zdravstvene stroke. Seveda nadaljujemo z dostavo vode iz plastenk in cistern," je pojasnil in dodal, da morajo ob tem še ugotoviti, ali je norovirus še v sistemu, in ga, če je še vedno prisoten, odpraviti.

Kaj pa so pokazali izsledki notranjega nadzora? "Izsledki nadzora še niso objavljeni. So pa znani, zapisnik je narejen. Predstavljen bo svetu ustanovitelja danes," je napovedal direktor žalske komunale, ki ni želel razkriti podrobnosti.

Primožič: Javnost smo obvestili prej kot v roku dveh ur

Kakšni so bili postopki žalske komunale, ko je izvedela za onesnaženje, kakšen je njen protokol obveščanja in opozarjanja prebivalcev? Primožič je opisal, da so napako opazili 3. oktobra ob 8.13. "Takoj smo začeli z obveščanjem javnosti, takoj smo začeli z odpravo okvare. Obveščali smo po protokolu HACCP, in sicer: Radio Celje, Center za obveščanje, klicni center Javnega komunalnega podjetja (JKP) Žalec, spletna stran JKP. To je bilo vse v ponedeljek dopoldne – prej kot v roku dveh ur so bili obveščeni," je poudaril.

Z obveščanjem so po besedah Primožiča nadaljevali v torek, 4. oktobra, ko so podali izjavo o vsem, kar jim je bilo do takrat znano. S podobnim načinom obveščanja so potem nadaljevali vsak naslednji dan. "In kot vidite, traja še danes," je pristavil.

Za konec nas je zanimalo, kako pravzaprav odkrivajo viruse v pitnih vodnih virih. Navadno se namreč delajo analize na prisotnost nekaterih bakterij. Kakšen je torej protokol za odkrivanje virusov, kdo to izvaja? Po pravilniku o pitni vodi je komunalno podjetje po besedah Primožiča zadolženo, da redno spremlja vsebnost mikrobiologije v vodi – določene palete bakterij – in o tem obvešča inšpektorje. Komunalnim podjetjem pa ni potrebno in niti ni običajno, da bi spremljali kakršen koli virus. "Od trenutka dalje, ko ena od drugih pooblaščenih institucij ugotovi, da je virus v vodi, pa smo jih komunalna podjetja dolžna preverjati, seveda," je izpostavil.

Žalska komunala je zaradi prebavnih motenj 99 ljudi, ki so prejšnji teden poiskali pomoč v celjski bolnišnici, sprejela ukrepe za izboljšanje vodooskrbe. Med drugim je tako uvedla vsakodnevno kontrolo vsebine klora v vsakem vodovodnem sistemu, podjetje je prevzelo tudi subjektivno krivdo, zato se v komunali obetajo tudi kadrovske spremembe.

Na razpravi županov spodnjesavinjskih občin Janežič ponudil odstop

Direktor žalske komunale Janez Primožič je danes na seji soustanoviteljem podjetja zaradi onesnaženja pitne vode v Spodnji Savinjski dolini ponudil odstop, a ga spodnjesavinjski župani niso sprejeli. Predvsem zato, ker sicer ne bi imeli pristojne osebe za reševanje aktualnih razmer v komunali, je povedal žalski župan Janko Kos.

Glede internega nadzora v žalski komunali je Kos dejal, da je nadzor pokazal vdor fekalnega izvora v vodovodni sistem. Janežiču so naročili boljše obveščanje uporabnikov pitne vode v Spodnji Savinjski dolini, dnevno kontrolo pitne vode, v sedmih dneh mora pripraviti tudi varnostni načrt ter izboljšati postopke predpriprave pitne vode.

Prav tako so od direktorja komunale zahtevali, da zagotovi pitno vodo, dokler voda iz žalskega vodovoda ne bo neoporečna. Janežič pa se je zavezal, da bo do konca leta izvedel spremembo organizacije poslovanja podjetja.

Primožič je na ponedeljkovi izredni seji polzelskega občinskega sveta ocenil, da temeljni vzrok aktualne problematike ni bila ponedeljkova okvara na opremi za doziranje plinskega klora, ampak domnevni vdor snovi fekalnega ali še kakšnega drugega izvora v vodovodni sistem.