Skoraj dve leti trajajoča epidemija na eni strani, siloviti skoki tako rekoč vseh cen na drugi. To je stanje, ki že dolgo pesti proizvajalce hrane. Ene tako zelo, recimo izolski Delamaris, da so začasno celo ustavili proizvodnjo in podaljšali kolektivni dopust. Razlog pa je predvsem ta, da jim podražitve elektrike ni uspelo vgraditi v cene izdelkov. In seveda niso edini.
"Praktično vse kategorije se dražijo z nekaj 10-odstotnimi dvigi cen, jaz tega v svoji 25-letni karieri še nisem doživel," je dejal Toni Balažič, glavni izvršni direktor skupine Panvita. Kljub temu smo iskali notranje rezerve in do zdaj uspeli ohraniti cene na obstoječih ravneh, dodaja Balažič, sicer tudi dolgoletni šef Fructala, Žita in Mercatorja.
To kaže tudi statistika, mu pritrjuje agrarni ekonomist Aleš Kuhar: "Recimo povprečna 12-mesečna rast indeksa cen hrane je še vedno v negativnih številkah."
Dražile so se manjše skupine, na primer krompir za 10 odstotkov, olja sedem, medtem ko večjih podražitev na ravni maloprodaje v Sloveniji še vedno ne vidimo. Podobno je tudi na evropski ravni. "Trgovina na drobno na ravni EU je v bistvu absorbirala več kot polovico podražitev, ki prihajajo iz oskrbne verige kmetijstva in živilske industrije. Tega do zdaj nismo videli," pojasnjuje Kuhar.
Žal pa tako ne gre v nedogled, kar priznavajo tudi sami proizvajalci. Da, cene bomo morali dvigniti, v povprečju za 15 odstotkov, napoveduje Balažič:"Ko pa prevedemo v neke absoutne cifre, pa govorimo o nekaj centih, morda nekaj 10 centov, odvisno pravzaprav od izdelka. Torej tukaj ne govorimo o evrskih dvigih."
"Za povprečno gospodinjstvo je ta podražitev na letni ravni manj kot 100 evrov. To niso zneski enormni," pa miri tudi Kuhar. Hkrati pa oba tudi upata, da bo ta podražitev kratkotrajna in da se bodo z zagonom sezon stvari umirile.
KOMENTARJI (180)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.