Napadi v Parizu v nekaterih državah že spreminjajo odnos do tisoče beguncev, ki prihajajo v Evropo. Tako je Poljska sporočila, da ne bo več sprejemala beguncev iz evropskega programa za njihovo razporeditev po članicah EU, poroča časnik Guardian, ki se sklicuje na zapis poljskega ministra za evropske zadeve Konrada Szymanskega. Ta je namreč dejal, da so napadi povezani z begunskim valom in posredovanjem v Siriji. Podobne poteze lahko pričakujemo tudi od drugih evropskih voditeljev, še posebej, ker so bili med ubitimi tudi tuji državljani.
Preberite več o tem, kaj se trenutno dogaja v Franciji.
Nemški notranji minister Thomas de Maiziere je danes v odzivu na napade v Franciji posvaril pred prenagljenim povezovanjem napadov z begunsko krizo v Evropi. "Rad bi opozoril, da ne smemo prenagljeno napadov povezovati z begunci," je dejal po krizni seji vlade v Berlinu. Opozoril je, da so v Nemčiji v preteklih mesecih že zabeležili napade na prosilce za azil in azilne centre.
De Maiziere je zatrdil, da nemške oblasti spremljajo delovanje islamistov in njihovih privržencev v Nemčiji, kot tudi delovanje desničarskih skrajnežev, ki bi se utegnili odzvati na napade v Franciji.
V Nemčiji so teroristični napadi vzpodbudili živahno razpravo o beguncem naklonjeni politiki nemške kanclerke Angele Merkel. Nemški podkancler iz vrst socialistov Sigmar Gabriel je dejal, da napadi "ne smejo povzročiti trpljenja ljudi, ki prihajajo iz regij, od koder prihaja tudi teror". "Kot država, v kateri vladata zakon in svoboda, smo vedno ranljivi. A moramo ostati odprta družba in odprta država," je dejal Gabriel.
Strokovnjak: Migracijski tok bo potrebno omejiti
Grozljiv teroristični napad v Parizu je namreč zasejal dodaten strah med ljudmi in vrgel novo senco na celotno begunsko krizo. O tem, da se bo spremenil odnos do beguncev, opozarjata tudi strokovnjaka za varnost Denis Čaleta in Iztok Prezelj. Čaleta opozarja, da se bo morala Evropa čim prej soočiti z migracijskim problemom in ga omejiti vsaj do te mere, da se bo vedelo, kdo vstopa v Evropo. Prezelj pa napoveduje, da bo sedaj, ko je Francija zaprla meje, zagotovo tudi druge države ponovno razmislile vse varnostne ukrepe v zvezi z migrantskim tokom. "Zelo verjetno bodo te varnostne ukrepe poostrile, zelo možno je, da bo Nemčija poostrila politiko zapiranja vrat, torej naenkrat žal prihajamo v neko obdobje, kjer se meje v vse smislih začenjajo vzpostavljati nazaj zaradi zaščite evropskih vrednot ali evropske varnosti," je opozoril.
Migrantski tokovi, ker so bili izredni, ker so bile številke tako velike, sicer niso bili povsem nadzorovani iz varnostnega vidika. "Pokrito je bilo gibanje migrantov, vstopne točke, pokriti so bili določeni izpadi sovraštva in konflikti znotraj migrantskih skupin. V imenu človekovih pravic, predvsem pravice do azila za begunce, pa se ena varnostna stvar ni delala dobro: teh ljudi niso ustrezno preverili - torej niso jih vpisali v računalniški sistem, zaradi izrednih okoliščin niso mogli preveriti njihove identitete," navaja.
Tudi pri nas glasni pozivi k zaprtju mej
Slovenska vojska danes nadaljuje s postavljanjem ograje na naši južni meji. Prebivalci krajev ob meji se po tem, ko je odjeknila novica o napadih v Parizu, kar na glas sprašujejo, ali so tudi med migranti, ki prihajajo, teroristi, ali gre za ljudi, ki prav tako bežijo pred skrajneži. Prepričani so, da niso vsi slabi, a opažajo, da so med begunci tudi takšni, ki se povezujejo v skupine. In prav te samske moške, bi bilo po njihovem mnenju potrebno temeljito preveriti, ko vstopajo v državo.
"Takoj zaprimo slovensko mejo! Za migrantsko krizo se je sinoči žal potrdilo tudi tisto, česar smo se bali, a vseeno upali, da ni res: migrantska kriza je med humanitarnimi razlogi žal med drugim tudi pretveza za tihotapljenje živega orožja – samomorilskih teroristov," pa je v sporočilu za javnost dejal predsednik SLS Marko Zidanšek.