Za komentar na izredne razmere v Franciji, ki so jo pretresli najhujši teroristični napadi v zgodovini, smo prosili strokovnjaka za varnostne študije Denisa Čaleto.
Čaleta pojasnjuje, da moramo na dogodke v Franciji gledati iz širšega zornega kota, ne le trenutnih migracijskih tokov in dogajanja v Siriji, temveč tudi vseh aktivnosti, ki jih je mednarodna skupnost izvedla proti t.i. Islamski državi.
PREBERITE TUDI: Islamska država uradno prevzela odgovornost za teroristične napade v Parizu.
"Napadi so neka logična posledica tega, kar se dogaja v Siriji," poudarja Čaleta. "Dejstvo je namreč, da se trenutno Evropa sooča z migracijskim valom, ki pa posledično omogoča prost prehod ljudi, ne samo beguncev in migrantov, ampak tudi ljudi, ki so povezani s terorističnimi grožnjami," pojasnjuje naš sogovornik.
Po njegovem mnenju so sinočnji teroristični napadi v Franciji ter tudi samomorilski napadi v zadnjem času razlog za izredno zaskrbljenost. "To je lahko samo začetek nekih aktivnosti, katerim so lahko izpostavljene ostale države Evropske unije, sploh tiste, ki so zelo vpletene v krizo v Siriji", meni.
'Popolne varnosti ni mogoče zagotoviti'
Na vprašanje, ali bomo priča dodatni poostritvi varnostnih ukrepov, Čaleta odgovori pritrdilno, a hkrati opozarja, da popolne varnosti ni mogoče zagotoviti. "Lahko se zgodi, da se bodo teroristična dejanja dogajala kljub poostreni varnosti," poudarja.
Prepričan je, da se bo morala Evropa čim prej soočiti z migracijskim problemom in ga omejiti vsaj do te mere, da se bo vedelo, kdo vstopa v Evropo.
Izredno zahtevno vlogo pa bodo po njegovem mnenju imele tudi obveščevalno-varnostne službe in policija, saj se bodo morali soočati s tistimi, ki so v procesu radikalizacije prišli tako daleč, da so pripravljeni na samomorilska dejanja.
Strokovnjak Prezelj: Države bodo poostrile varnostne razmere
Strokovnjak za nacionalno varnost Iztok Prezelj pa ob petkovih napadih v Parizu pričakuje, da bodo države poostrile varnostne ukrepe, tudi v povezavi z migrantskim tokom. In tudi Slovenija mora preveriti, kakšna je situacija. Hkrati bi lahko prišlo do tega, da bo IS kot zunanji sovražnik strnil vrste Rusija - ZDA - Nato.
"Začenja se torej neko obdobje, kot smo ga videli takoj po 11. septembru v ZDA. Zdaj se bo zgodovina 11. septembra očitno ponovila na evropskih tleh," je prepričan profesor na ljubljanski Fakulteti za družbene vede Prezelj.
Zdaj je absolutno na prvem mestu varnost - varnost prestolnic, Francije, Evrope, "vendar bi si naredili medvedjo uslugo, če bi v enem tednu ali mesecu poteptali vse človekove pravice, ki si jih je družba izborila čez stoletja", opozarja. "V bistvu bi lahko rekli, da želijo teroristi med drugim ravno to - vzpostaviti nek strah v Franciji in Evropi, neko bojazen pred IS, da bi potem državljani lastne vlade prisilili, da se nehajo ukvarjati z IS in jim pustijo nemoteno rasti," ocenjuje.
Po njegovih besedah moramo zato paziti, da bodo vsi novi varnostni ukrepi usklajeni s človekovimi pravicami. Če država, kot je Francija, razglasi izredne razmere, to sicer pomeni tudi, da bodo določene človekove pravice omejili. To bo seveda začasno, kot je bilo v ZDA. "Krajši čas bodo ti ukrepi veljali, manjša bo tako imenovana kolateralna škoda," je dejal. Pri tem misli tudi na na ekonomsko in drugo škodo. "Ko enkrat zapreš meje, je škoda praktično nemerljiva, je sploh ne moreš izračunati," je izpostavil.
Dogajanje v Parizu bo vplivalo tudi na odnos držav do begunske krize. Zdaj, ko je Francija zaprla meje, bodo po mnenju Prezlja zagotovo tudi druge države ponovno razmislile vse varnostne ukrepe v zvezi z migrantskim tokom. "Zelo verjetno bodo te varnostne ukrepe poostrile, zelo možno je, da bo Nemčija poostrila politiko zapiranja vrat, torej naenkrat žal prihajamo v neko obdobje, kjer se meje v vse smislih začenjajo vzpostavljati nazaj zaradi zaščite evropskih vrednot ali evropske varnosti," je opozoril.
Migrantski tokovi, ker so bili izredni, ker so bile številke tako velike, sicer niso bili povsem nadzorovani iz varnostnega vidika. "Pokrito je bilo gibanje migrantov, vstopne točke, pokriti so bili določeni izpadi sovraštva in konflikti znotraj migrantskih skupin. V imenu človekovih pravic, predvsem pravice do azila za begunce, pa se ena varnostna stvar ni delala dobro: teh ljudi niso ustrezno preverili - torej niso jih vpisali v računalniški sistem, zaradi izrednih okoliščin niso mogli preveriti njihove identitete," navaja.
Tako priznava, da so pomisleki o tem, da je med begunci tudi peščica ljudi, ki so somišljeniki globalnega džihada, na mestu. Ti ljudje so pri prihodu v katero koli državo EU lahko nepredvidljivi in varnostno sporni. A hkrati opozarja, da ne smemo pretiravati, večina teh ljudi je namreč v Evropi prišla upravičeno.
Na vprašanje o tem, kako naj Slovenija reagira na napade v Parizu, pa Prezelj pravi, da smo prvi dve stvari že naredili. "Prva je obsodba tega krutega dogodka in njihovih povzročiteljev. To je pomembno zaradi principa, da jasno povemo, da take stvari ne glede na cilj niso dopustne," navaja.
Druga stvar, ki smo jo mi in tudi druge države naredile, je poostritev varovanja francoskih veleposlaništev. "Tretja stvar pa je, da pogledamo sebe, lastne obstoječe varnostne indikatorje, lastne grožnje varnosti v Sloveniji," dodaja.
Službe, ki sodelujejo v svetu za nacionalno varnost, bodo po njegovih besedah tako morale dati na mizo vse podatke, ki jih imajo, dobiti morajo zelo dobro situacijsko sliko, kaj je s Slovenijo in kaj bo z državo v luči nadaljnjih migracijskih trendov.
"Ključno vprašanje bo: če Nemčija začne zapirati svoje meje in če IS intenzivira svoje vojskovanje, kaj bo z migranti, ki se ne bodo želeli vrniti v svoje države in kaj bi utegnili storiti tisti, ki bi lahko bili somišljeniki ideje globalnega džihada. Na to vprašanje morajo odgovoriti in se nanj pripraviti," je dodal.
Ob tem pa poudarja, da ukrepi niso samo policijski, varnostni in obveščevalni, "ampak pridemo tudi do ukrepov vzpostavljanja medkulturnega, medverskega dialoga, pridemo do potrebe reševanja samega konflikta v Siriji. In kar je še pomembneje: zdaj se bo vzpostavila velika priložnost za pomiritev med Rusijo, ZDA in Natom. Namreč nasprotnik - IS in globalni džihadizem - je skupen vsem tem akterjem. In mislim, da smo na pragu oblikovanja nove koalicije, ki bi lahko pokopala stara rusko-zahodna sovraštva vsaj za nekaj časa," je še ocenil Prezelj.
Odgovornost za napade v Parizu je namreč prevzel IS in pozval še druge somišljenike, naj izvedejo podobne napade v Evropi. Prezelj ob tem ugotavlja, da sta IS in Al Kaida s tovrstnimi napadi že večkrat zagrozili, tarča naj bi bile ZDA, Evropa in vsi njihovi "pomagači", ki se pridružujejo zahodnemu interesu v Afriki in Aziji. Zahodna družba je bila torej večkrat opozorjena in morali bi biti pripravljeni na kaj takega, je dejal.
Na vprašanje, zakaj jih torej ni bilo mogoče preprečiti, pravi, da se vsaka država sooča s širokim spektrom groženj. In za vsako tako grožnjo čez čas prihajajo neki indici, indikatorji, možnosti. "Zelo težko je identificirati čisto vse, kar je nevarno, in velikokrat se obveščevalne službe soočajo s tem, da je njihova ocena od politike preslišana, lahko je vzeta kot subjektivna, lahko je nočejo slišati, politiki se kdaj tudi vprašajo, zakaj jim verjeti, ker delajo precej netransparentno. Zato je bilo v zgodovini veliko opozoril varnostnih služb, na katera nihče ni odreagiral," je še spomnil varnostni strokovnjak.
