Po mnenju sindikata delavcev trgovine malo delo v interesu kapitala

Ladislav Kaluža s Sindikata delavcev trgovine Slovenije je na predstavitvi posledic malega dela v dejavnosti trgovine poudaril, da zakon ni bil pripravljen v interesu trgovinske dejavnosti ali državljanov, ampak za interes kapitala in elit. V trgovini ima 90.000 zaposlenih kolektivne pogodbe, zakon pa bi po besedah Kaluže to število le znižal.

Kot je pojasnil, je 17 odstotkov zaposlenih v gospodarstvu zaposlenih v dejavnosti trgovine Slovenije. Leta 2008 so jih imeli 114.000, danes pa jih je 110.000, kar po njegovem mnenju kaže, da gre za stabilno gospodarsko dejavnost. V dejavnosti trgovine ima 90.000 zaposlenih kolektivne pogodbe, zakon o malem delu pa bi po besedah Kaluže to le znižal.

Zato v Sindikatu delavcev trgovine Slovenije ocenjujejo, da bodo posledice zakona o malem delu občutili predvsem delavci za določen čas in delavci prek agencije. Ti se bodo po predvidevanjih Kaluže po izteku pogodb prelevili v male delavce. To po njegovem mnenju velja predvsem za delavce v diskontnih trgovinah, ki so že sedaj zaposleni za krajši delovni čas, po morebitnem sprejetju zakona pa bodo delali enako kot prej, vendar brez delavskih pravic iz kolektivne pogodbe.

Ladika je tudi poudaril, da so veliki delodajalci že sedaj nezadovoljni, ker je po zakonu o malem delu na razpolago premajhno število delovnih ur. Zato se v sindikatu bojijo, da bodo po sprejemu zakona tega začeli spreminjati s povečevanjem števila ur za malega delavca.

Samostojni svetovalec Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Goran Lukič pa je poudaril, da se je ob zakonu o malem delu treba vprašati, kako bo z nadzorom morebitnih kršitev, ki bodo nastale. Ta skrb je po njegovem utemeljena predvsem na področju trgovine.

Med drugim je pojasnil, da je Inšpektorat RS za delo v akciji nadzora nad izvajanjem delovnopravne zakonodaje v dejavnosti trgovine pri 233 pregledih ugotovil 245 kršitev.

Največ nepravilnosti so inšpektorji ugotovili v zvezi z izvajanjem zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti ter zakona o delovnih razmerjih v zvezi s spoštovanjem določb, ki urejajo delovni čas. Ob tem se Lukič sprašuje, če so take kršitve že sedaj, kaj bo šele po uveljavitvi zakona o malem delu.

Po njegovih besedah tudi sami inšpektorji opozarjajo, da predstavljajo poseben problem počitki in odmori pri manjših delodajalcih. Do kršitev delovnega časa oziroma nezagotavljanja tedenskega počitka pa prihaja v trgovinah, ki so odprte tudi ob nedeljah. Prav tako inšpektorji opažajo, da do kršitev v zvezi z delovnim časom prihaja pogosto tudi v času inventur trgovin, je povedal Lukič. Po njegovem mnenju se "ti problemi ne bodo uredili, ampak le prelevili v zakon ter tako legalizirali".