Evropski poslanci bodo v četrtek na plenarnem zasedanju v Strasbourgu glasovali o resoluciji o vladavini prava v Sloveniji. V njej bodo, če jo bodo podprli, med drugim izrazili veliko zaskrbljenost zaradi globoke razklanosti v državi in pozvali k spoštljivi javni razpravi.
Zunanji minister Anže Logar, ki po udeležbi na zasedanju zunanjih ministrov EU v Bruslju potuje v Strasbourg na plenarno zasedanje, kjer bo nastopal v imenu slovenskega predsedstva Sveta EU, je izpostavil politično naravo omenjene resolucije. To, da se glasuje o resoluciji, čeprav je slovenska vlada odpravila očitke, ki se jih je v času slovenskega predsedovanja izpostavljalo na evropskem parketu, predvsem v Evropskem parlamentu, "priča o politični naravi tega dokumenta, saj vemo, da je Evropski parlament politični organ", je dejal Logar.
Resolucija po Logarjevem mnenju "ne potrebuje posebne dodatne pozornosti". "Konec koncev smo v zadnji razpravi, kjer sem sam osebno prisostvoval, videli, da večjega interesa za to resolucijo ni," je še izpostavil minister v virtualnem pogovoru s slovenskimi dopisniki v Bruslju.
Slovenija je po njegovih besedah zavezana vladavini prava, kar da so v času slovenskega predsedovanja dokazali. "Tudi največjim dvomljivcem smo dokazali, da znamo na pravi način iskati in dosegati soglasja. To je tudi najboljši odgovor tistim, ki želijo še naprej notranjepolitične teme izvažati na evropski parket," je dejal.
Predlog resolucije o Sloveniji so vložile štiri politične skupine v Evropskem parlamentu – socialdemokrati, liberalci, zeleni in levica. Največja skupina, desnosredinska Evropska ljudska stranka (EPP), sicer evropska politična družina slovenskega premierja Janeza Janše, se jim ni pridružila.
V EPP so si sicer po neuradnih informacijah prizadevali, da bi resolucijo umaknili z dnevnega reda decembrskega plenarnega zasedanja, saj da sta glavna razloga zanjo – zapleti z imenovanjem evropskih delegiranih tožilcev in financiranjem Slovenske tiskovne agencije, rešena.
Logar: S predajo štafete Franciji Slovenija ne bo več predstavljala uspehov
Premier Janez Janša je julija parlamentu predstavil prednostne naloge slovenskega predsedovanja. Ob koncu predsedovanja pa ga po napovedih ne bo v Strasbourg, da bi predstavil bilanco, kar je bil v preteklosti sicer običaj. To prakso so v minulih letih resda opustili, verjetno tudi zaradi pandemije covida-19. Vendar pa je neuradno slišati, da bi slovenski premier lahko v Strasbourgu predstavil bilanco predsedovanja, če bi to želel. Namesto njega naj bi po nekaterih napovedih to januarja storil prav Logar.
Logar je sicer danes v povezavi s tem dejal, da obstaja nenapisano pravilo, da voditelj predsedstvo predstavi bodisi na začetku bodisi na koncu predsedovanja, pri čemer je Janša prioritete v parlamentu predstavil na začetku, uspehe pa bo na koncu predstavil na vrhu EU konec tega tedna. K temu je minister dodal, da so predsedniki vlad uspehe na koncu predsedovanja predstavljali pred uveljavitvijo lizbonske pogodbe leta 2009, ko je bil voditelj predsedujoče države tudi predsednik Evropskega sveta. Odkar ima Unija stalnega predsednika Evropskega sveta, pa da je dinamika nekoliko drugačna.
Nekdanji avstrijski kancler Sebastian Kurz je denimo julija 2018 pred evropskimi poslanci predstavil prioritete tedanjega avstrijskega predsedstva, nato pa januarja 2019 tudi rezultate predsedstva, in to deset let po uveljavitvi lizbonske pogodbe.
Na vprašanje, ali bo morda januarja v Strasbourgu prav on predstavil bilanco slovenskega predsedovanja, pa je Logar odgovoril, da "s predajo štafete Franciji Slovenija ne bo več predstavljala uspehov, bo pa francosko predsedstvo gradilo na uspehih slovenskega". Ob tem je minister izpostavil, da je slovensko predsedstvo v 16 trialogih uspelo uskladiti stališča z Evropskim parlamentom, kar je na zgornji meji tega, kar so si predstavljali po najbolj optimističnih scenarijih.
KOMENTARJI (73)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.