Vlada in večina sindikatov s sporazumom o varčevanju, policisti še stavkajo

Zaenkrat sporazuma nista podpisala oba policijska sindikata in tudi sindikat delavcev v pravosodju, Sindikat Mors, Sindikat občinskih redarjev in Sindikat javnih uslužbencev Slovenije, je pojasnil minister za delo in vodja vladne pogajalske skupine Andrej Vizjak. Sindikati, ki danes niso podpisali sporazuma, lahko to storijo tudi pozneje.

'To je lahko prvi korak k izhodu iz krize'

Vizjak je izrazil upanje, da je to lahko prvi pomemben korak k izhodu iz krize v Sloveniji, vendar pa ni zadosten korak. Najprej se bodo nadaljevala pogajanja v okviru socialnega sporazuma. "Vesel sem, da sindikati, podpisniki tega dogovora in stavkovnega sporazuma, tudi pristopajo k podpisu izhodišč za socialni sporazum," je dejal minister.

Dogovor in sporazum sta dobra osnova za dogovore vnaprej, je prepričan minister. Ob tem je napovedal, da vlada do konca leta 2013 ne načrtuje posegov v plače javnih uslužbencev, skupaj s sindikati pa bodo v prihodnjem letu ocenili, kako naprej.

In kaj pravijo sindikati?

Vodja koordinacije stavkovnih odborov Branimir Štrukelj je spomnil, da so sindikati javnega sektorja 18. aprila izvedli eno največjih stavk. Zahtevali so ohranitev socialne države, ohranitev kakovostnih javnih storitev, ohranitev delovnih mest, ob tem pa so nasprotovali znižanju plač, je povzel Štrukelj.

Pri prvih dveh stavkovnih zahtevah so v celoti uspeli, ohranili so številna delovna mesta, začasno pa so pristali na zniževanje plač, kar so po Štrukljevih besedah storili v dobro vseh v državi. Povedal je še, da je stavka končana, ostajajo pa legitimne zahteve policistov, katerih stavkovne zahteve so neuresničene že vrsto let.

Policisti še vedno stavkajo

Kot že omenjeno, sporazuma nista podpisala oba policijska sindikata. Ob tem so iz Policijskega sindikata Slovenije (PSS) sporočili, da kljub večkratnim pozivom, dodatnim pisnim predlogom in pobudam vladi za sporazumno reševanje spora do današnjega dne od vladne pogajalske skupine niso prejeli nobenega konkretnega odgovora, s katerim bi izkazala voljo za reševanje stavkovnih zahtev.  "Celo nasprotno, v času izvajanja stavke smo bili s strani predstavnikov Vlade Republike Slovenije deležni popolne ignorance in celo posmeha ter različnih pritiskov zaradi uveljavljanja interesov na podlagi zakonitih pravnih sredstev, z izključnim namenom zavarovanja obstoječih in že zapadlih pravic naših članov," so sporočili iz PSS.

V PSS pravijo, da ne morejo prezreti dejstva, da takšen odnos vlade za njihove zaposlene pomeni "nespoštovanje pravne države in evidentno kršitev temeljnih načel demokratične družbe".

Tako PSS kot tudi Sindikat policistov Slovenije (SPS) menita, da so ukrepi, ki trajno posegajo v osnovno plačo, nesprejemljivi tudi zato, ker gre za praktično stalen ukrep. To je v nasprotju z ustavno sorazmernostjo (dopustnostjo) poseganja v plače zaradi krize, pravijo.

Ponovili so, da je višina povračila prevoza neprimerna po višini. Poleg tega so spremenili način obračunavanja prevoznih stroškov in se spet uvaja javni prevoz kot osnova. Pri tem v stavkovnem odboru, ki ga sestavljata oba sindikata, vidijo veliko administrativnih ovir. Slednje je bilo spremenjeno tik pred podpisom sporazuma. "Predlog javnega prevoza je bil podan kot alternativa kilometrini, ko uslužbenec dejansko kupuje karto javnega prevoznika! Pri tem je potrebno upoštevati tudi, da se pogojuje izplačilo potnih stroškov s 'službenim stanovanjem', kar je v nasprotju s sodbami sodišč, po katerih ima delavec pravico do izbire prebivališča, in posega v družine zaposlenih,“ so prepričani.

Moti jih tudi omejevanje solidarnostne pomoči, ki se omejuje tudi za policiste, ki so poškodovani pri opravljanju svojega dela in so dalj časa odsotni z dela. "Interventni ukrepi, omejevanja napredovanja so lahko le začasne narave, s tem dogovorom pa se ukrep ponovno podaljšuje," dodajajo.

Hkrati vse zaposlene in druge državljane pozivajo, naj oddajo svoj podpis pod pobudo za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma "Proti kršitvi dogovora o regresu".

Zakaj KS 90 ni podpisal dogovora o znižanju plač in drugih varčevalnih ukrepih?

Dogovora o ukrepih na področju plač pa niso podpisali v Konfederaciji sindikatov 90 Slovenije, ki v pogajanjih predstavlja štiri reprezentativne sindikate dejavnosti in poklicev ter nekaj sindikatov, ki reprezentativnosti še niso pridobili.

Kot je razložil predsednik KS 90 Peter Majcen, v pogajanjih niso upoštevali predloga, da iz ukrepov črtajo prenehanje upoštevanja t. i. "varovanih plač". Po mnenju omenjenega sindikata bo zaradi teh ukrepov dodatno oškodovanih mnogo zaposlenih civilnih oseb v vojski. Kot je razložil, so bili ti že s prevedbo plač v letu 2008 postavljeni v nepravičen položaj, do danes pa teh anomalij, ki so jih povzročili na Mors z uredbo, niso pregledali.

"Prav tako je za nas nesprejemljiv predlog obračuna potnih stroškov, ker so predstavniki Morsa lahko premeščeni kamor koli po Sloveniji in bi zaradi tega stroški prevoza predstavljali dodatno breme na že tako znižane plače," so prepričani v KS 90. "Zaradi navedenega nisem prejel mandata in zato dogovora ne morem podpisati," je še dodal Majcen.

Ekonomista kritična do sporazuma – eden pravi, da se bo varčevalo premalo, drugi pa, da bi morali še manj

Ekonomist Igor Masten meni, da so si sindikati izpogajali prostor za odpuščanje. "Ko bo zmanjkalo denarja, ne bo preostalo drugega, kot da se stroške dela zmanjša z odpuščanjem," je prepričan. Ocenjuje tudi, da doseženi varčevalni ukrepi vlade še zdaleč ne bodo zadostni.

Ekonomist Maks Tajnikar pa meni, da je sporazum "velik korak za vlado, a sama vsebina sporazuma je na žalost zelo majhen dosežek za Slovenijo". Kot je opozoril, z varčevanjem ni mogoče uravnotežiti proračuna, saj tega ni mogoče narediti brez rasti, varčevanje pa samo po sebi ubija rast.

"Zelo verjetno smo naredili odločilni korak, zaradi katerega bomo prihodnje leto še vedno imeli kritičen primanjkljaj sektorja države in hkrati še nižjo gospodarsko rast. Velika zasluga sindikatov je, da ta korak v jalovo ni bil še večji, saj vlada ni bila pripravljena poslušati nikogar razen sebe," je bil kritičen Tajnikar.

Spodaj si lahko preberete oba dokumenta, ki so jih danes sindikati podpisali skupaj z vlado.