Novinarka 24UR je sporočila, da so se naši severni sosedje danes pripravljali na postavljanje ograje na meji pri mejnem prehodu Šentilj. Na avstrijski strani mejnega prehoda Špilje na meji s Slovenijo so tako potekala dela za postavitev pletene žične ograje za zajezitev toka beguncev. Ob mejo so že prepeljali prve kolute dva in pol metra visoke ograje, prve stebre, na katere bodo napeli ograjo, pa so že začeli postavljati.
Po podatkih uprave deželne policije na avstrijskem Štajerskem bodo ograjo danes začeli postavljati na t. i. obrobju. Postavljali jo bodo v več etapah, ker še niso dosegli dogovora z vsemi lastniki zemljišč, kjer bo stala ograja.
Avstrijska radiotelevizija ORF na spletni strani piše, da so se pripravljalna dela za postavitev ograje začela pred dobrim tednom dni, celotno ograjo pa naj bi po sedanjih načrtih postavili do božiča.
Za postavitev ograje so se 13. novembra dogovorili koalicijski partnerji na Dunaju, ljudska stranka (ÖVP) in socialdemokrati (SPÖ). Z njo želijo beguncem, ki v Avstrijo prihajajo po t. i. balkanski poti, preprečiti prehajanje zelene meje. Ograja naj bi Avstrijo stala od 1,2 do dveh milijonov evrov.
Sloveniji ograji ni nasprotovala
Na ministrstvu za zunanje zadeve so pojasnili, da Avstrija na svoji strani mejnega prehoda Špilje postavlja nov sprejemni center, katerega del bo tudi ograja za usmerjanje beguncev na vstopno točko. Dodajajo, da gre za začasen poseg na območju mejnega prehoda Špilje, ki je bil predhodno usklajen s Slovenijo in mu naša država ni nasprotovala.
Tudi na južni meji se nadaljuje gradnja ograje
S postavljanjem ograje pa na meji s Hrvaško nadaljuje tudi Slovenija. Kot so pojasnili na ministrstvu za notranje zadeve, je bilo do danes postavljenih okoli 110 kilometrov ograje. Danes se ovire postavljajo na območju policijskih uprav Maribor in Ljubljana. Postavljanje začasnih tehničnih ovir po navedbah ministrstva poteka glede na sprotno oceno migracijskih tokov.
Del latvijskih policistov odšel domov
Na vrhuncu begunske krize so slovenskim policistom priskočili na pomoč latvijski kolegi. V Slovenijo jih je prišlo 20, vsi pa so svoje naloge opravljali izključno v nastanitvenem centru Šentilj, so sporočili s PU Maribor. Tranajst latvijskih policistov je danes svojo misijo v Sloveniji zaključilo in se vračajo domov, k svojim družinam. V Sloveniji tako ostaja sedem latvijskih policistov, predvidoma 10. decembra pa naj bi se jim pridružili še trije novi latvijski policisti. Vseh deset bo slovenskim policistom pomagalo do predvidoma 10. januarja 2016.
Latvijskim policistom sta se v imenu PU Maribor včeraj na PMP Gruškovje za vse opravljeno delo in njihov prispevek k varnosti v naši državi zahvalila vodja Sektorja uniformirane policije PU Maribor Branko Viher in koordinator dela s tujimi policisti, pomočnik komandirja PMP Gruškovje Bojan Gregorič.
V Slovenijo je sicer v nedeljo vstopilo 4288 migrantov, medtem ko jih je danes do 6. ure po podatkih Generalne policijske uprave Slovenija prišlo v državo že 1106. Skupaj je doslej v Slovenijo vstopilo 296.629 migrantov.
Nemčija letos registrirala več kot 964.000 prosilcev za azil
Nemčija je od januarja registrirala 964.574 prosilcev za azil, do konca leta pa naj bi številka presegla milijon. Samo novembra je v Nemčijo prispel 206.101 prebežnik, kar je po podatkih, ki jih je danes objavilo nemško notranje ministrstvo, mesečni rekord. Doslej je največ migrantov prišlo oktobra, ko jih je bilo 181.166.
Število prihodov je letos štirikrat večje kot leta 2014. Poleg tega je ministrstvo sporočilo, da je zvezna služba za migracije in begunce skrajšala čas obravnave prebežnikov s sedmih mesecev leta 2014 na pet mesecev.
Skrajšanje so dosegli predvsem s prednostno in hitrejšo obravnavo "prebežnikov iz varnih držav" in tudi tistih z vojnih območij. Zadnji podatki ne prikazujejo števila beguncev glede na državo izvora, vendar podatki za prejšnje mesece kažejo, da je med prebežniki največ Sircev, vsak tretji prosilec za azil pa prihaja z vojnega območja.
V preteklih mesecih so bili med najštevilčnejšimi tudi prebivalci Albanije in Kosova, ki ju je Nemčija tako kot ostale balkanske države označila za varni. Število prebežnikov iz balkanskih držav se je tako občutno zmanjšalo.
