Po letošnji zimi Evropa pred verjetno najtežjim izzivom doslej

Bolj kot se bliža konec leta, večja je negotovost v slovenskih proizvodno-predelovalnih panogah. Skoraj dve tretjini končne energije v industriji porabijo štiri energetsko intenzivne panoge: proizvodnja kovin, proizvodnja papirja in izdelkov iz papirja, proizvodnja nekovinskih mineralnih izdelkov ter proizvodnja kemikalij in kemičnih izdelkov .

Te so v največji nemilosti zaradi cenovnih nihanj energentov. Kovinska industrija je ena najpomembnejsih panog slovenske industrije, saj ustvari 30 odstotkov oz. več kot 10 milijard evrov prihodkov, večino na tujih trgih. 

Kot izpostavlja Janja Petkovšek, direktorica Združenja kovinske industrije pri GZS, imajo dve veliki akutni težavi: "Na eni strani zaznavamo čedalje večje težave s ceno in dobavljivostjo materialov, na drugi strani pa so energenti, ki povzročajo silno negotovost. Ne zmoremo planirati poslovanja za drugo leto, če ne vemo, koliko nas bodo stali energenti. Zato tudi bolj na okroglo določamo cene proizvodov ali storitev." Zaradi negotovosti trpi konkurenčnost, investitorji se umikajo. "Med slovenskimi podjetji je kar nekaj takih, ki so v lasti večjih koncernov. Zaradi boljših pogojev v drugih državah, denimo Španiji, so slovenska podjetja izgubila več že začetih in finančno podprtih projektov. Utemeljeno se bojimo, da se bodo investitorji tudi v prihodnje z novimi investicijskimi cikli izogibali Sloveniji."

Španija pri cenah električne energije močno izstopa, saj je že junija sprejela ukrep cenovne kapice na plin, ki poganja elektrarne, zato so tudi njena podjetja konkurenčnejša. Neuradno naj bi podjetja plačevala električno energijo z dodatnimi državnimi subvencijami celo po manj kot 100 evrov za megavatno uro. "Od države pričakujemo, da nam omogoči konkurenčne pogoje, take, kot jih imajo v Nemčiji, Franciji, Angliji, Španiji," je jasna Janja Petkovšek.

Talum s preobrazbo v boj za obstanek v prvi ligi

"Najbolj me trenutno skrbijo hitrost in ambicije Evrope v njenih odločitvah. Gre za konglomerat različnih interesov, v tem trenutku pa potrebujemo enotnost, povezanost, solidarnost in hitre odločitve. Če to uspemo narediti, verjamem, da bomo vzpostavili ustrezne mehanizme, ki bodo znosni s cenami in energetsko oskrbo. Le tako bomo lahko proizvajali naprej in se nam ne bo potrebno bati, da bi ostali brez energije," razmišlja predsednik uprave Taluma Marko Drobnič. 

Talum sodi med največja izvozna podjetja pri nas in je tudi največji porabnik električne energije v Sloveniji. A se je to letos spremenilo. "Pri nas smo se odzvali tako, da smo najbolj intenziven del proizvodnje zmanjševali. Cene električne energije so enostavno previsoke, da bi lahko proizvajali materiale, pa naj gre za kovine, papir, steklo ali kemijske izdelke," pravi Drobnič.

Proizvodnjo aluminija so znatno zmanjšali. Če je bila še pred štirimi leti poraba v Talumu 1200 gigavatnih ur, kar je 9 odstotkov celotne slovenske porabe, je zdaj na letnem nivoju po prvem oktobru še samo 175 gigavatnih ur, kar je le še dober odstotek slovenske porabe. To zmanjšanje je enako porabi četrtine ali 220.000 slovenskih gospodinjstev. "Nekaj je organskega znižanja, ker smo v prestrukturiranju, ki vključuje zmanjševanje porabe in odvisnosti od energije, v zadnjem letu od lanske jeseni pa je to v glavnem krizno zmanjševanje in zdaj obratujemo le s tisto elektriko, ki smo jo že zakupili," pojasni. 

Skupni obseg proizvodnje jim ni padel, pravi, saj so nadomeščali izpad lastne proizvodnje s kupljenim aluminijem, a so hkrati prešli na plin, kjer pa so zaradi tega bolj izpostavljeni kot pri elektriki, s katero smo relativno samozadostni. "To je čas za streznitev Evrope, ki mora postati energetsko samozadostna, hkrati pa mora zagotoviti proizvodnjo materialov, še posebej v Sloveniji, ki je industrializacijsko gledano tretja največja država v Evropski uniji. Če teh materialov ne bomo proizvajali, nam bodo jutri padle oskrbovalne verige, ti materiali pa so hkrati osnova za zeleno preobrazbo, in če jih ne bomo imeli tukaj, od kod jih bomo pa dobili," se sprašuje in izpostavi pomembno dejstvo: "Če jih bomo uvažali z vzhoda, iz tretjih držav, se moramo zavedati, da so ogljični odtisi teh materialov trikrat višji, kar je svojevrsten paradoks – vzpodbujamo zeleno, uvažamo umazano."

Resnih težav za zdaj Talumu ne napoveduje, "večji izziv vidim na ravni celotne panoge, ker nam v tem trenutku proizvodnja zaradi teh ekonomskih in geopolitičnih razmer izginja. Če se bomo tukaj znašli v odvisnem položaju, se nam srednjeročno obeta kriza oskrbovalnih verig, kjer pa zna Evropa naleteti na velik problem. Zato pravim, da sta hitrost in agilnost v odločitvah zdaj ključna. Sicer vemo, kaj to pomeni za evropsko blaginjo."

IEA zagnala alarm za prihodnje leto

Mednarodna agencija za energijo opozarja, da bo Evropa prihajajoče poletje imela velike težave pri zapolnitvi plinskih zalog. Dejstvo, da so letos uspeli napolniti skladišča do 95 odstotkov, je rezultat več naključij, med drugim tudi tega, da je dobava ruskega plina potekala nemoteno skoraj vso prvo polovico leta. "Celotna dobava plina iz Rusije v EU bo leta 2022 verjetno znašala okoli 60 milijard kubičnih metrov, vendar je zelo malo verjetno, da bo Rusija tudi v letu 2023 dobavila 60 milijard kubičnih metrov, ruske dobave plina v Evropo bi se lahko celo popolnoma ustavile," so zapisali v analizi.

Dodatno težavo bi lahko sprožila Kitajska, ki je letos zaradi zmanjšane gospodarske aktivnosti pod pričakovanim uvozom plina. "Če se kitajski uvoz utekočinjenega zemeljskega plina prihodnje leto povrne na raven iz leta 2021 in vzpodbudi gospodarsko okrevanje, bi to zajelo več kot 85 odstotkov pričakovanega povečanja svetovne ponudbe utekočinjenega zemeljskega plina," opozarja izvršni direktor IEA Fatih Birol in dodaja, da morajo vlade ukrepati takoj in stopnjevati ukrepe za zmanjšanje odvisnosti od plina in krepiti naložbe v obnovljive vire energije.

Plina tudi brez Rusije dovolj, toda ...

Pomembno je razumeti, da ima Evropa za samo 2 meseca skladiščnih kapacitet in bo zato potrebovala tudi tokove, in sicer tako iz plinovodov (Severna Afrika, Norveška, Združeno kraljestvo) kot tudi utekočinjenega zemeljskega plina (LNG). Čeprav so trenutno vremenske razmere ugodne, se bodo razmere obrnile v decembru in januarju, kako bodo naraščale cene, pa bo odvisno od vremena ali celo ponovne reakcije Kremlja, je prepričan Alexander Stahel, švicarski analitik, ki svoja opažanja in analize dosledno objavlja tudi na Twitterju.

Posebej za nas je izpostavil, da se Evropa še ni lotila problema dolgoročne oskrbe s plinom in da s sprotnimi nakupi na sprotnem ali 'SPOT' trgu ne bo rešila težav. "Kar morajo evropska podjetja za oskrbo z električno energijo ter naftna in plinska podjetja ali trgovske hiše v resnici narediti, je, da sklenejo dolgoročne pogodbe o LNG tako, da zagotovijo pretok dobave oziroma nadomestijo ruske tokove. Z nakupom LNG na sprotnem trgu ne podpirajo potrebnih naložb za proizvodnjo plina v drugih državah, kot so denimo Afrika, Katar. To je ključni problem."

Dodatno pa se takšni načrti križajo tudi s podnebnimi zakoni, ki so usmerjeni k obnovljivim virom, ne pa denimo h gradnji novih plinskih črpališč in naftnih ploščadi. "Alternativ je več, najdemo jih v Katarju, Omanu, Združenih arabskih emiratih, Azerbajdžanu, Severni Afriki ter lastnih virih v Črnem morju (Romunija), Sredozemskem ali Severnem morju. Toda podnebni zakoni morajo to dopuščati," zaključi.