'Preskromen odziv me prepričuje o tem, da se nevarnost podcenjuje'

Z ministrstva za zunanje in evropske zadeve so danes v zelo skopem sporočilu zapisali, da so ustrezno in nemudoma sprožili vse nujne postopke za zaščito informacijskega sistema ministrstva. Pojasnili so, da preventivna dela še potekajo, oceno posledic kibernetskega napada pa še analizirajo. "Morebitne motnje v sistemu odpravljamo v najkrajšem možnem času in v sodelovanju s pristojnimi organi," so dodali. Naša vprašanja o morebitni vlogi Kitajske so medtem ostala neodgovorjena. 

"Moral bi se sestati politični vrh," pa pravi Logar in dodaja, da je ravno zato na seji odbora DZ za zunanjo politiko (OZP) državnega sekretarja  Samuela Žbogarja vprašal o dosedanjih ugotovitvah o tem "največjem vdoru v informacijsko strukturo resorja, ki je državotvoren". 

"Zato sem tudi vprašal, če so vsaj predlagali sklic sveta za nacionalno varnost," je dodal v pogovoru za 24ur.com. "Gre namreč za eminentno vprašanje nacionalne varnosti. DZ, kolege ministre, vse, ki se ukvarjajo s kibernetsko varnostjo, bi morali zelo podrobno seznaniti s tem, do kakšnih morebitnih vdorov je prišlo. Iskreno, ne verjamem, da je šlo le za MZZ, kajti če je šlo za MZZ, je šlo najbrž tudi za kakšne druge organe."

Meni, da se tako velik napad in za nacionalno varnost tako perečo zadevo zagotovo podcenjuje: "Mislim, da bi se morali zdaj na MZZ primarno ukvarjati s tem, da najprej ugotovijo, kakšne podatke so lahko tisti, ki so izvajali napad, pridobili, in pa izvesti zelo jasen pregled varnosti celotne mreže MZZ in tudi ostalih državnih organov zaradi obrambe pred podobnimi napadi v prihodnje. Zagotovo ni treba čakati na izsledke temeljite preiskave, tudi glede odziva – če se izkaže za utemeljen sum, da je za napadom stala denimo Kitajska – ne. V tem primeru se je treba primerno odzvati po diplomatski poti, da se pokliče veleposlanika na zagovor."

Mlačen odziv slovenske politike ga preseneča, pravi: "Še posebej v tem obdobju, ko tudi EU in naši partnerji večkrat opozarjajo na vprašanje kibernetske varnosti, je to popolnoma neprimeren odziv. Nenazadnje smo v mojem mandatu podpisali memorandum z ZDA v zvezi z varnostjo omrežja 5G. V trenutni situaciji mislim, da je to največja grožnja za nacionalno varnost, še posebej, ker gre za napad na organ, ki sprejema ključne odločitve na podlagi podatkov zaupne narave. In če ima nekdo do teh podatkov dostop, to pomeni, da nekdo drug ve za vse možnosti, še preden je ministrstvo sprejelo odločitev."

Če bi bil še minister, bi ravnal drugače, pravi. "Takoj, ko bi prejel informacijo, bi o tem seznanil predsednika vlade, predlagal bi sklic sveta za nacionalno varnost, takoj bi se sestal z vsemi, ki se ukvarjajo s kibernetsko varnostjo in obveščevalno dejavnostjo, naredil bi jasen načrt pregleda celotne opreme, pregled, do katerih baz se je lahko dostopalo, in nemudoma bi predlagal sklic zaprte seje odbora za zunanje zadeve."

Živimo v svetu, kjer so razmere napete. Pa se torej Slovenija zaveda preteče nevarnosti? "Preskromen odziv me prepričuje o tem, da se nevarnost podcenjuje. In zato sem tudi to temo izpostavil, ker se mi je zdelo, da se z njo nihče resno ne ukvarja. Gre za napad, kot mu še nismo bili priča, o kakršnih sem se včasih pogovarjal z drugimi ministrskimi kolegi. Tisti napadi niso trajali cel mesec, pa so bili odzivi zelo odločni. Pri nas pa, kot da se s tem vprašanjem ne želimo ukvarjati oziroma kot da ga želimo obdržati pod radarjem javnosti, kar pa je glede na dimenzijo problema – napačno."

Na vprašanje, kako so k tej temi pristopali v času njegovega ministrovanja, pa pravi, da v času, ko je bil minister, do takšne situacije ni prišlo: "Smo pa ravno zato, da do tega ne pride, in ob zavedanju pomena kibernetske varnosti tako z uradom za informacijsko varnost kot na ravni sveta za nacionalno varnost imeli na to temo dve razpravi s konkretnimi zaključki, ki so vodili v podpis memoranduma, da bi zavarovali informacijsko omrežje, ki deluje na državni ravni, in pa seveda tudi operaterje, ki vzpostavljajo povezavo 5G, ki ponuja na tisoče vstopnih vrat v sistem, če ne zagotoviš opreme varnega dobavitelja oziroma dobavitelja, ki ima varnostno opremo. Namreč, kot bomo v tej fazi vzpostavljanja tega sistema sistem uspeli zavarovati, ga narediti nepropustnega, tako uspešno se bomo lahko zoperstavljali takšnim napadom. Takšni napadi postajajo realnost. Številne nedemokratične države investirajo visoke vložke, da uspejo vzpostaviti mehanizme vstopa v varovane sisteme drugih držav in v državi, ki skrbi za nacionalno varnost, je to primarna, ključna in najpomembnejša naloga v tem obdobju."

In če se izkaže, da za napadom stoji Kitajska? "Če se to izkaže, ima MZZ na voljo vse instrumente, da stopnjuje odziv na tovrstno delovanje. Upam, da bodo, če se izkaže, da je tisti, ki je vdrl, kakor koli povezan z državo, tudi ustrezno ukrepali. Tu so izgovori, da je treba počakati, da bo preiskava zaključena, predvsem kupovanje časa in neprimeren odziv na situacijo, ko sumi prehajajo na raven verjetnosti."   

Žbogar je sicer danes pojasnil, da kaj več, kot je v petek dejala zunanja ministrica Tanja Fajon, ne more povedati, saj so še v fazi ocenjevanja razsežnosti napada. Po ugotovitvi napada v petek so namreč takoj izklopili informacijski sistem, ki ga sedaj čistijo, nato pa bodo ponovno vzpostavili varnostni sistem. Dejal je, da še vedno ugotavljajo, kako obsežen je bil napad in kdo stoji za njim.

Poudaril je, da bodo sejo OZP in SNAV sklicali takoj, ko bo pripravljeno poročilo o napadu, tako da bodo lahko podali celovitejšo informacijo. Potekajo pa pogovori članov SNAV na ekspertni ravni, tako da so vsi uradi in ministrstva, ki morajo biti vključeni, vključeni v tej izmenjavi, je dodal.

Izpostavil je še, da veliko Logarjevih vprašanj izhaja iz članka, ki je bil objavljen danes, ter dodal, da ne more potrditi ničesar, kar je zapisano v njem.

Glede primernosti obiska ministrice Fajonove v Afriki po kibernetskem napadu je Žbogar izpostavil, da je na obisk odšla, ker je članstvo v Varnostnem svetu ZN skupna prioriteta. To pa ne pomeni, da v Sloveniji niso sprejeti vsi potrebni ukrepi, je dejal.

S kitajskim veleposlanikom pa po njegovih besedah niso govorili, ker nimajo še nobene potrditve, katera država stoji za napadom.

Fajonova je sicer v petek povedala, da gre za kibernetski napad iz tretje države, ki očitno traja že dalj časa. Povedala je tudi, da so bila napadena zunanja ministrstva in diplomatske mreže večine članic EU. Dodala je še, da napad ni povezan s kandidaturo Slovenije za nestalno članico Varnostnega sveta ZN.