Litijski gasilci vztrajajo: problemov je več, zato bomo pogodbo zamrznili

Zgodba med PGD Litija in občino Litija se vleče že nekaj let, torej ni bilo pričakovati, da se bo razpletla čez noč, čeprav so pritiski medijev vsaj malo pripomogli, da je občina litijskim prostovoljnim gasilcem nakazala del neporavnanih finančnih sredstev. A pojdimo po vrsti.

Na zadnji seji je upravni odbor PGD Litija soglasno sprejel sklep, da v četrtek, 12. septembra, zamrzne pogodbo o opravljanju javne gasilske službe. Kot je povedal predsednik PGD Litija Jan Marko, je do take odločitve prispeval odnos občine do društva, saj ta že več let opozarja na problematiko PGD Litija. "Na sestanku z občino smo predstavili probleme in rešitve zanje, vendar je vse ostalo le pri obljubah," je povedal in dodal, da so se sestali tudi z Gasilsko zvezo Litija, kjer so prišli do nekaterih zaključkov, a so na koncu spet ostali brez sogovornika.

Maja letos so tako na občino spet poslali dopis s predlogi potrebnih ukrepov, ki bi celostno reševali problematiko PGD Litija v časovnem razponu od danes pa do leta 2022. 12. avgusta so nato na občino poslali dopis, v katerem so opozorili na neplačana sredstva za redno delovanje za leto 2018, in občino obvestili, da bodo v 30 dneh zamrznili pogodbo o opravljanju javne gasilske službe. V petek, 6. septembra, so na občino poslali dopis, da bodo zaradi nezagotavljanja sredstev in neaktivnega reševanja problematike PGD Litija 12. septembra zamrznili omenjeno pogodbo, kar pomeni, da ne bodo izvajali nalog, opisanih v tej pogodbi. Kot je še povedal Marko, do danes niso prejeli odgovorov na njihove dopise, prejeli so le dopis, "katerega vsebina je bolj v oblakih in obljubah, brez rešitev in datumov".

Poveljnik Blaž Kokovica pa je poudaril, da je zaradi neplačanih stroškov, predvsem intervencij, onemogočeno delovanje gasilske enote, zato so se odločili za zamrznitev pogodbe. To namreč pomeni, da ne bodo posredovali pri gašenju in reševanju v primeru morebitnih požarov, reševanju v primeru naravnih in drugih nesreč ter izvajanju prevozov pitne vode. Še vedno bodo izvajali naloge po pogodbi, ki jo imajo sklenjeno z Upravo RS za zaščito in reševanje, torej reševanje ob prometnih nesrečah, reševanje ob nesrečah z nevarnimi snovmi in reševanje na vodi in iz nje.

Kokovica zato apelira na GZ Litija, da ustrezno začasno prilagodi alarmni načrt javne gasilske službe občine Litija, kjer bodo gasilske enote iz ostalih društev po občini aktivirane za primere gašenja in reševanja, da bodo Litijčanke in Litijani deležni enake obravnave kot ostali občani v občini Litija. "Javnost naj seznanijo, katera enota bo posredovala na določenem območju v mestu Litija in tudi s spremembami okvirnih časov prihoda gasilske enote na kraj intervencije," je opozoril.

Gasilci so še pozvali lokalno skupnost, naj zagotovi finančna sredstva za redno delovanje enote, to so sredstva za redno servisiranje in vzdrževanje opreme in vozil, sredstva za zaščitno opremo gasilcev, sredstva za pokrivanje stroškov intervencij in ostalo nemoteno delovanje. "Problematika obsega tudi prostorsko stisko, neprimernost oziroma manko voznega parka gasilske enote in gasilske opreme. Predvsem nas skrbi dejstvo, da osrednja gasilska enota nima popolnjenega voznega parka oziroma minimalnega števila potrebnih gasilskih vozil, ki so predpisana za četrto kategorijo gasilske enote," je poudaril Kokovica.

PGD Litija je v zadnjih letih posredovala na približno 80 intervencijah letno, porast intervencij pa je viden predvsem v dopoldanskem času med 6. in 16. uro, ko so operativni člani na službenih mestih. Pred časom so zato dali tudi pobudo za ustanovitev poklicnega jedra z minimalnim številom gasilcev. Minimalno število gasilcev zagotavljajo s prostovoljnimi gasilci, ki lahko, glede na naravo dela v službi, zapustijo svoje delovno mesto in se odzovejo pozivu. V zadnjem času pa imajo podjetja, ki dovolijo zapustitev delovnega mesta, težave s plačevanjem denarnih nadomestil občine Litija. Tudi zaradi tega imajo tako še manj gasilcev na razpolago v dopoldanskem času, so še povedali litijski gasilci in dodali, da je v njihovem interesu, da se omenjena problematika čim prej reši, da bodo lahko čim prej nadaljevali izvajanje njihovih nalog.

Po objavi grožnje litijskih gasilcev se je sicer že včeraj, tudi pod pritiski medijev, le zganila tudi občina Litija. Kot je danes priznal župan Franci Rokavec, je bil za plačilo zapadlih obveznosti kriv tudi dodaten pritisk medijev, "smo pa želeli pokazati, da smo pripravljeni reševati probleme kot do zdaj", je dodal.

Pojasnil je, da ima občina določene likvidnostne težave, je pa bilo letos na področju gasilstva kar nekaj investicij in so zaradi načrta pridobivanja nove opreme in vozil v gasilskih društvih v prvi polovici dali prednost investicijskemu delu, zato je tekoči del zaostajal, kar je zagotovo določena težava.

"Mi smo vsako leto kot občina poravnali obveznosti do gasilskih društev in tako bo tudi v letošnjem letu," je zagotovil, a dodal, da so med letom zagotovo določena nihanja. "To obžalujem in vsi vemo, da je to le vrh ledene gore." A finance niso edini problem PGD Litija, težave imajo tudi s prostorsko stisko. "Gre za dodatne prostore za gradnjo gasilskega društva oziroma centra za zaščito in reševanje, a imamo določene težave s pridobivanjem lokacij in možnostjo zagotovitve ustrezne višine sredstev za tako zajeten projekt," je pojasnil župan. Občina sicer preučuje možnost takih rešitev, ki bodo funkcionalno ustrezne v mestu in tudi s finančnega vidika možne zagotovitve virov za tak projekt, so sporočili.

Glede pričakovanja društva, da se zaradi svoje narave dela formira in gre v smeri pridobitve poklicnega jedra s financiranjem pet in več zaposlenih gasilcev, pa so na občini skeptični. "Tukaj pa imamo določene dileme. Prva je finančna zmožnost, ker vemo, da vseh teh potrebnih prihodkov gasilsko društvo samo ne more zagotoviti in bi lokalna skupnost morala še širše zajeti v sam proračun. Primerljive občine takšnih rešitev nimajo, gredo celo v obratno smer. Drugič, odmikamo se od osnovnega poslanstva gasilstva v Sloveniji, če bomo dali večji fokus formiranju poklicne enote od prostovoljstva. Problemi bodo nastajali v tem društvu in v sosednjih društvih, tudi glede osnovnega poslanstva na področju gasilstva," je bil jasen župan.

Kot je pojasnil, se je pred tremi leti tudi osebno zavzel za vzpostavitev  administrativnega poklicnega jedra za zaposlitev enega gasilca za opravljanje nalog, ki jih kot osrednje društvo zagotovo ima več. Leta 2012 je občina tudi financirala dobro polovico nakupa večnamenskega gasilskega vozila multistar, župan pa se je osebno zavzel, da osrednje gasilsko društvo ostane v četrti kategoriji, čeprav "smo že takrat vedeli, da četrti kategoriji ne moremo zadostiti finančno, ampak smo se sprijaznili s tem, da je to status, ki zagotovo društvu prinaša dodatne bonitete in je prav, da jih ima".

Grožnja litijskih gasilcev o zamrznitvi pogodbe je na družbenih omrežjih sprožila val odobravanja. Največ podpore so gasilci prejeli od svojih gasilskih kolegov po celotni državi, pa tudi od državljanov, ki vedo, da so gasilci eni najbolj srčnih ljudi, ki za pomoč drugim postavljajo svoje življenje v nevarnost. Žalostno pa je, da morajo gasilci z grožnjami in pomočjo medijev pritisniti na občine, da opravijo svojo dolžnost. Do kdaj še?

Kot je za STA povedal predsednik Gasilske zveze Litija Igor Cividini, druga gasilska društva načeloma nimajo podobnih težav. "Nobeno drugo društvo se ne pritožuje," je zatrdil.

Erjavec izpostavil potrebo po prenovi zakonodaje glede prostovoljnih gasilcev

Na težave litijskih gasilcev se je na današnji seji odbora za obrambo odzval tudi obrambni minister Karl Erjavec. Kot je pojasnil, gre za javno službo, ki jo financira občina. "Verjamem, da vedno zmanjkuje denarja, ko gre za občinske proračune," je dejal. Se pa večina županov po njegovih izkušnjah zaveda pomena prostovoljnih gasilskih društev in župani ponavadi znajo odmeriti ustrezna proračunska sredstva.

Ministrstvo za obrambo sicer po njegovih besedah deloma lahko sofinancira njihovo delovanje. Preko požarnega sklada tako na podlagi razpisov lahko sofinancira gasilska vozila in drugo opremo. V okviru uprave za zaščito in reševanje pa skušajo gasilcem priskrbeti tudi osebno opremo.

Spomnil je še, da se sredstva za zaščito in reševanje povečujejo, in sicer letos za pet odstotkov v primerjavi z letom 2018. Erjavec je zagotovil, da bodo sredstva za ta segment povečevali tudi v prihodnjem letu. Izpostavil pa je tudi potrebo po prenovi zakonodaje, povezane s statusom prostovoljnih gasilcev.