Po dveh letih še niso razdelili vseh računalnikov, a naj bi jih do konca meseca

Po več kot letu dni od nakupa naj bi bili vsi prenosniki v rokah družin najkasneje do konca februarja. "Do danes, 14. februarja 2025, je bilo v okviru mehanizma vročenih 8.096 prenosnikov, 107 pa jih je trenutno v postopku vročanja. Preostali računalniki bodo razdeljeni do predvidoma konca februarja, saj je še nekaj manj kot 2000 pozitivnih odločb v postopku vročanja ali čaka na pravnomočnost," so nam pojasnili na ministrstvu za digitalno preobrazbo. Nekdanja ministrica je sicer obljubljala, da bodo računalniki razdeljeni že do aprila lani. 

"Pogoj za upravičenost do računalniške opreme je bil poleg dohodkovnega razreda, v katerega so vlagatelji uvrščeni, vključenost otroka v osnovnošolsko izobraževanje," so poudarili. 

V okviru mehanizma za razdelitev računalniške opreme je bilo na voljo 10.000 od skupno 13.000 kupljenih prenosnih računalnikov. Preostalih 3000 prenosnikov pa je ministrstvo že lani razdelilo srednjim šolam in zavodom, ki jih je ustanovila država (2961 prenosnikov). 39 prenosnikov pa so prejele občine, ki so bile prizadete v poplavah, so pojasnili. 

Ukinitev mehanizma, uporabnikom računalniki v trajno last

Poslanci Državnega zbora so na četrtkovi izredni seji s 44 glasovi za in 16 proti sprejeli novelo zakona o spodbujanju digitalne vključenosti, s katerim ministrstvo za digitalno preobrazbo ukinja mehanizem za razdeljevanje računalnikov. Novelo so na glasovanju podprli v koaliciji, proti so bili v SDS, poslanci NSi pa so se glasovanja vzdržali.

Prva novela zakona o spodbujanju digitalne vključenosti, s katero je bil uveden mehanizem za razdeljevanje računalniške opreme, je bila sprejeta marca 2023. V okviru mehanizma, ki ga je vzpostavil Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad RS, so zagotovili možnost izposoje računalniške opreme ranljivim skupinam prebivalstva.

Vendar se je mehanizem v praksi kljub dobrim namenom izkazal za administrativno zahtevnega in prepočasnega, njegovo izvajanje je otežilo tudi delovanje javnega sklada, je na seji DZ v okviru obravnave predloga novele pojasnil državni sekretar na ministrstvu za digitalno preobrazbo Miroslav Kranjc.

"Čas za obdelavo vlog ter izdajo odločb o dodelitvi opreme se je v praksi izkazal kot bistveno daljši od pričakovanega, zato ocenjujemo, da je čas, da mehanizem za zagotavljanje dostopa do računalniške opreme v takšni obliki preneha z delovanjem, saj je za ukrepe na področju digitalne vključenosti pomembno, da se agilno prilagajajo potrebam prebivalstva," je dejal.

Včeraj sprejeta novela zato predvideva ukinitev omenjenega mehanizma. Upravičencem bodo po njeni uveljavitvi računalnike takoj po vročitvi dodelili v trajno last.

Do novele so bili kritični v opoziciji. Kot je v četrtkovi razpravi izpostavil poslanec SDS Andrej Kosi, ta zakon spet rešuje težave ministrstva zaradi 6,5 milijona evrov vrednega nakupa računalnikov. Ob tem je ponovil očitke, da je bil nakup opravljen brez kakršnekoli predhodne analize. Spomnil je tudi na pripombe zakonodajno-pravne službe DZ k danes obravnavani noveli, da pogostost sprememb in dopolnitev negativno vplivajo na stabilnost prava in s tem tudi ogrožajo pravno varnost in zaupanje v pravo. V SDS po Kosijevih besedah sicer ne nasprotujejo temu, da ljudje dobijo računalnike v trajno last.

Spomnimo ... 

Ministrstvo za digitalno preobrazbo je pod vodstvom nekdanje ministrice Emilije Stojmenove Duh izvedlo nakup 13.000 prenosnih računalnikov v skupni vrednosti 6,5 milijona evrov. Šlo je sicer za cenovno ugodne računalnike, ki imajo starejše procesorje in slabše grafične kartice. Cena posameznega prenosnika z davkom pa je bila manj kot 500 evrov.

Nakup je kmalu sprožil številne pomisleke glede njegove smotrnosti, zakonitosti in transparentnosti. Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je zaznala korupcijska tveganja, Računsko sodišče pa je v reviziji ugotovilo, da ministrstvo pri nakupu ni bilo gospodarno. 

Takratna ministrica je trdila, da je nakup izveden na podlagi novele Zakona o spodbujanju digitalne vključenosti, a so se pojavljali dvomi o ustreznosti te podlage. Najbolj pa je bodlo v oči dejstvo, da ni bilo povsem jasno določeno, kdo so končni uporabniki računalnikov in kako jih bodo razdelili.  

Težave pa so se pojavile tudi po tem, ko so objavili poziv za delitev računalnikov. Na prvi poziv so se lahko prijavili le upravičenci iz prvega dohodkovnega razreda, a navala ni bilo. Javni štipendijski sklad, ki je prevzel sprejemanje vlog in izdajanje odločb, je v enem mesecu prejel manj kot 1000 vlog. Poziv so zato morali ponoviti še dvakrat. Šele s tretjim pozivom so prejeli dovolj vlog (več kot 20.000) – po tem, ko so spremenili tudi pogoje in so se lahko prijavili upravičenci do šestega dohodkovnega razreda (do 820,51 evrov neto na družinskega člana).

Računalniki so tako skoraj leto dni stali v skladišču, pri čemer so nastali dodatni stroški skladiščenja, kar je dodatno obremenilo proračun za okoli pol milijona evrov za skladiščenje prenosnikov, poštnino in nameščanje operacijskih sistemov. Večini računalnikov je medtem že potekla garancija.