Ponekod pediatri zdravijo tudi po dvakrat več otrok kot v manj obremenjenih regijah

Ministrstvo za zdravje nadaljuje intenzivno iskanje rešitev za nakopičene težave v primarnem zdravstvu. Minister Aleš Šabeder se je danes srečal s pediatri, ki so podobno kot družinski zdravniki nezadovoljni z delovnimi pogoji. Na zdravniški zbornici pa je danes potekal prvi sestanek deležnikov o aneksu št. 1 k splošnemu dogovoru za leto 2019.

Po srečanju s predstavniki sekcije za primarno pediatrijo je Šabeder poudaril, da lahko nekaj ukrepov za izboljšanje stanja na tem področju relativno hitro realizirajo in odpravijo težave na terenu. Nekaj ukrepov pa bo po njegovih besedah imelo tudi finančne posledice in se bodo zamaknili v poletni čas.

Šabeder je v izjavi za medije pojasnil, da gre pri takojšnjih ukrepih za "nekaj administrativnih zadev in pravilnikov". "Sestati pa se moramo tudi z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije in se dogovoriti o nekaterih modifikacijah, ki jih bomo predvideli v aneksu št. 2 k splošnemu dogovoru," je dejal.

Kot osrednji problem je omenil pomanjkanje primarnih pediatrov, a je po njegovi oceni situacija nekoliko boljša kot pri družinskih zdravnikih. Spomnil je, da je bilo pred leti obdobje, ko je bilo zanimanje za specializacijo iz pediatrije manjše: "V zadnjih treh letih je zanimanje znova večje, zato so skoraj vse razpisane specializacije tudi zasedene."

"Seveda pa specializacije ne pokrivajo zgolj primarne pediatrije, temveč tudi sekundarno in terciarno raven. Približno polovica specializantov tudi ostane na teh dveh ravneh," je opozoril Šabeder. Dodal je, da bo 1895 glavarinskih količnikov, ki naj bi jih določil aneks št. 1 k splošnemu dogovoru, veljal tudi za pediatre.

Predstavnica sekcije za primarno pediatrijo Bernarda Vogrin je današnje srečanje s Šabedrom ocenila kot "zelo konstruktivno" in izrazila upanje, da bodo pogovorom sledile tudi konkretne rešitve. Na kratek rok bi bilo treba po njenih besedah odpraviti nepravično financiranje pediatričnih programov v zapostavljenih regijah.

"Z dobro voljo je mogoče zelo hitro urediti tudi preventivno zdravstveno varstvo za otroke in mladostnike. To pomeni sprejetje pravilnika, ki bo vpeljal sodobnejše preventivne metode in ki bo otrokom dal tudi možnost, da bodo imeli dostop do preventivne oskrbe v centrih za krepitev zdravja, kjer zdaj obravnavajo le odrasle," je dejala.

Če bi želeli zagotoviti enakomerno razporejenost pediatričnih programov po Sloveniji, bi po besedah Vogrinove potrebovali dodatnih 50 primarnih pediatrov, za nadomestitev tistih, ki se bodo v kratkem upokojili, pa še dodatnih 100. Opozorila je, da zaradi preobremenjenosti pediatrov ti sprejemajo novorojenčke, težje pa je pri starejših otrocih, ki se s starši preselijo iz enega v drug kraj.

Ob tem je pojasnila, da primarni pediatri zaradi nesorazmerne razporejenosti ponekod po državi skrbijo tudi za dvakrat več otrok kot v manj obremenjenih regijah. Najbolj prizadeta so območja, kamor so se zaradi nižjih stroškov bivanja preselile mlade družine, temu pa ni sledilo načrtovanje zdravstvene službe. Med najbolj obremenjenimi je omenila Ravne na Koroškem, Šmarje pri Jelšah, Tržič in Ajdovščino.

Vogrinova je še dodala, da veliko pediatrov v primarni javni zdravstveni mreži presega 2800 glavarinskih količnikov.

Sestanek na Zdravniški zbornici Slovenije 

Pogajanja o predlogu aneksa št. 1 k splošnemu dogovoru, ki so danes potekala na zdravniški zbornici, so se končala z dogovorom vseh deležnikov, z izjemo Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Njegov predstavnik namreč ni imel mandata, da bi se opredelil do predloga, ker o njem še ni odločal upravni odbor ZZZS, so sporočili z zbornice.

"Vsebinsko je bil podlaga za danes sprejeti aneks besedilo ministrstva za zdravje, ki je bilo usklajeno med ministrstvom in Zdravniško zbornico Slovenije, na pogajanjih pa še dopolnjeno," je v sporočilu pojasnil vodja pogajanj za splošni dogovor za leto 2019 in podpredsednik zbornice Dean Klančič. Ni pa razkril vsebine predloga aneksa št. 1, ki je bil danes na pogajalski mizi.

Tudi na ministrstvu za zdravje zaenkrat še niso komentirali tokratnih pogajanj. Šabeder je v torek v nagovoru na skupščini Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije napovedal sprejetje aneksa do konca maja. V njem bo po njegovih besedah določeno, da lahko zdravniki zavračajo nove bolnike, ko enkrat dosežejo 1895 glavarinskih količnikov, kar je meja, ki jo za leto 2019 določa podpisani sporazum o začasni prekinitvi stavke.

Pojasnil je, da so na ministrstvu v zvezi z aneksom pripravili tudi tri dopolnila. "Prvo predvideva uveljavitev državnega povprečja, drugo 80-odstotno financiranje novih timov družinske medicine v obdobju štirih let, tretje pa, da se novi timi ne štejejo v povprečje glavarinskih količnikov," je navedel.

Iz koordinativnega telesa družinske medicine pa so pred dnevi sporočili, da z upoštevanjem normativa 1895 glavarinskih količnikov, kar je približno 1500 prebivalcev na enega zdravnika, ne bo noben zdravnik rešen 300 ali 400 bolnikov, kot se napačno sporoča javnosti: "In nikakor ne bo 325.000 ljudi nenadoma brez zdravnika, kot razlaga ZZZS."

Obenem so pojasnili, da bodo samo tisti zdravniki, ki na novo vstopajo v sistem, lahko prenehali opredeljevati pri normalnih številkah, letos pri 1895 glavarinskih količnikih. Ostali, ki v tem trenutku presegajo normativ, pa bodo še vedno obdržali vse svoje bolnike, imeli pa bodo možnost odklanjati nove opredeljene osebe in tako sčasoma uskladiti število teh z normativom.

Zdravniška zbornica sicer letos vodi pogajanja o splošnem dogovoru, zato je tudi sklicala današnji sestanek. Po njenih napovedih bodo med deležniki najprej potekala pogajanja, kjer bodo podali predloge in preverili, ali imajo tudi podporo. O neusklajenih vprašanjih pa bo potekala arbitraža na vladi, ki bo odločila in sprejela aneks št. 1.