Bilo je leto 2018, ko je Andrej Rotar, ki je bil pred tem zdrav in v dobri kondiciji, zbolel za gripo. Trajalo je kakšnih 14 dni, nato je dobil zelo visoko vročino. "Nisem želel k zdravniku, ampak se je stanje tako poslabšalo, da je žena vseeno poklicala dežurnega zdravnika," se spominja.
Takoj so ga poslali na ljubljansko infekcijsko kliniko, kjer so ugotovili okužbo z bakterijo meningokok. A tega se Rotar ne spomni več. "Posledica te meningococemije je bila sepsa. In to tista najhujše oblike. To je bil septični šok, kar je najhujša stopnja z odpovedjo notranjih organov," pripoveduje.
Tri tedne je bil v komi, vrstili so se številni zapleti. "Prišlo je do tromboze, zamašitev ven, gangrene, zato so mi morali amputirati nogi in prste," pove.
Za sepso so najbolj ogroženi dojenčki, starejši, kronični bolniki. "Dejstvo je, da nam, kljub številnim učinkovitim protimikrobnim zdravilom in ostalim zdravilom ter opremi, še vedno umre veliko število bolnikov. Smrtnost zaradi sepse in septičnega šoka se giblje med 30 in 40 odstotki," pojasnjuje Matjaž Jereb z Infekcijske klinike na UKC Ljubljana.
Pri sepsi je najbolj ključen čas, zato je pomembno, da predvsem ogrožene skupine, imunsko oslabljeni ljudje, poznajo sicer precej splošne znake. "Pozorni morajo biti na znake, kot so mrzlica, zmedenost, manj urina, visoka telesna temperatura, huda utrujenost," našteje zdravnik.
Zgodba Andreja Rotarja je težka, a sam pravi, da danes živi še bolj kakovostno kot pred boleznijo. Ko je izvedel, da je brez nog, je bil v šoku, priznava. Že pol ure za tem pa se je odločil, da bo vozil ročno kolo. To je tudi uresničil.
KOMENTARJI (20)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.