Po dobrem letu začetek sojenja vpletenim v zadevo Teš 6

Prvoobtoženi za domnevne nepravilnosti pri gradnji šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj (Teš) Uroš Rotnik, takratni prvi mož omenjene družbe, sredi lanskega junija krivde ni priznal in je zavrnil očitke iz obtožnice.

Enako so storili tudi ostali soobtoženi: vodja projekta Bojan Brešar, lobist Peter Kotar, direktor podjetja CEE Boštjan Kotar, uslužbenci Teša Darko Weiss, Jože Lenart in Miran Leben, predstavnika Alstoma Frank Lehmann in Josef Reisel, davčni svetovalec Darko Končan, finančni strokovnjak Bogdan Pušnik in podjetje Sol Intercontinental, ki je v likvidaciji.

Po sklenjeni sodni poravnavi s Holdingom Slovenske elektrarne (HSE) je krivdo lani priznala le ameriška skupina General Electric Power, sicer pravna naslednica francoskega Alstoma, ki je zgradil šesti blok. Slednja se je že marca s HSE dogovorila za 261 milijonov evrov visoko zunajsodno poravnavo in hkrati takoj izvedla nakazilo 131 milijonov evrov na račun Teša, ki je tako umaknil zahtevek iz uveljavljane škode v arbitražnem postopku zaradi investicije iz leta 2008.

Omenjena skupina je nato podpisala še sporazum s tožilstvom, s katerim se je pogodila za denarno kazen v višini 23 milijonov evrov in plačilo okoli 50.000 evrov sodnih stroškov. Tudi po več kot letu dni še ni znano, ali bo sodnica Mojca Turinek sprejela priznanje krivde. Nadaljevanje predobravnavnega naroka, kjer bo sodišče obravnavalo sporazum o priznanju krivde, bi moral biti dan pred načrtovanim začetkom sojenja ostalim obtoženim, a je bilo preloženo.

Na celjskem sodišču so povedali, da je nadaljevanje omenjenega naroka zdaj razpisano za 1. in 2. september, ob tem pa dodali, da za zdaj za petek načrtovani začetek glavne obravnave ostaja v veljavi, saj da sodišče odloča o krivdi oziroma odgovornosti za vsakega obdolženca posebej. Naslednji naroki so predvideni od 1. septembra naprej in so zaenkrat razpisani do konca januarja 2023, je še pojasnila predsednica celjskega okrožnega sodišča Petra Giacomelli.

Rotnikov zagovornik Mitja Jelenič Novak je sicer že na lanskem predobravnavnem naroku predlagal njegovo preložitev, saj je ocenil, da bi se morala sodnica najprej opredeliti do sporazuma o priznanju krivde s strani General Electrica, saj naj bi bili od tega odvisni procesni in dokazni predlogi obrambe, a je Turinkova njegov predlog zavrnila kot neutemeljen. Najverjetneje bo obramba obtoženih iz istih razlogov tudi tokrat skušala začetek sojenja preložiti na čas po končanju naroka zoper General Electric.

Zloraba položaja in pranje denarja

Obtožnica, vložena maja 2020, vpletenim očita kazniva dejanja zlorabe položaja pri gospodarski dejavnosti in pranja denarja ter pomoči pri navedenih kaznivih dejanjih. Kriminalisti so prva obvestila glede domnevnih nepravilnosti okrog izgradnje Teša 6 začeli zbirati leta 2010, hišne preiskave so se začele junija 2012. Kazenska ovadba je bila vložena oktobra 2014, mesec dni pozneje je tožilstvo na celjsko sodišče vložilo zahtevo za sodno preiskavo proti desetim osumljencem na čelu z Rotnikom.

Slednji naj bi Alstomu omogočil premoženjsko korist v višini več kot 284 milijonov evrov. Po neuradnih podatkih naj bi imel nekdanji prvi mož Teša leta 2013 kar 14 milijonov evrov premoženja, kar je moral pojasnjevati tudi finančni upravi. Dobil naj bi tudi najmanj 870.000 evrov provizij.

Rotnik je Teš vodil od aprila 2003 do novembra 2010, v času, ko je prišlo do odločitve o gradnji 600-megavatne elektrarne, ki se je s sprva ocenjenih 650 milijonov evrov povzpela na 1,428 milijarde evrov. Skupaj z nekdanjim prvim možem borznoposredniške hiše Medvešek Pušnik Bogdanom Pušnikom so ga novembra 2014 privedli pred preiskovalno sodnico celjskega sodišča, ki je zanj odredila pripor, za Pušnika pa ne.

Iz pripora je bil izpuščen 24. decembra 2014, potem ko je vrhovno sodišče ugotovilo, da je bil sklep o odreditvi pripora nezakonit, saj dokazi, posredovani s strani tožilstva, niso bili zadostni. V preiskavi so kriminalisti ugotovili domnevno 250 milijonov evrov vredno oškodovanje pri gradnji Teša 6. Cena projekta naj bi se zaradi slabega vodenja podražila na 1,41 milijarde evrov, čeprav bi morala prvotno znašati 650 milijonov evrov. Gre za eno najobsežnejših obtožnic v Sloveniji, saj ima 1332 strani in 43.000 prilog. Obdolženim grozi zaporna kazen do 20 let.

Rotnik je bil v zvezi z omenjeno zadevo že pred časom zaslišan tudi pred preiskovalno komisijo DZ za ugotavljanje politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij pri investiciji v Teš. Na zaslišanjih je zatrjeval, da je bil projekt Teš 6 voden transparentno in gospodarno, z vsemi podrobnostmi glede šestega bloka pa da so bili seznanjeni vsi predpostavljeni.

S preiskavami sumov nepravilnosti v zvezi z zadevo Teš 6 se je sicer ukvarjal kriminalist Mitja Nerat, ki je od junija na bolniškem dopustu in ga je novi vodja Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU) Darko Muženič po poročanju medijev le nekaj dni po prevzemu položaja razrešil s preiskave in naloge dodelil drugim preiskovalcem.

Nerat se je z zadevo praktično sam ukvarjal še v času službovanja na celjski policijski upravi, v času prejšnje vlade pa se je preselil na NPU. V zvezi s tem je bil novembra lani tudi zaslišan pred komisijo DZ, ki je preiskovala sum političnega vmešavanja v delo Policije. Takrat je na zaprtem delu seje članom komisije pojasnjeval tudi okoliščine stikov z nekdanjim notranjim ministrom Alešem Hojsom.

Portal N1 je poročal, da naj Neratov bolniški dopust po neuradnih virih iz Policije ne bi bil tako dolgotrajen, da bi bila potrebna prerazporeditev nalog, čeprav so na Policiji zatrdili, da so naloge v zadevi Teš 6 prerazporedili prav "zaradi dalj časa trajajoče odsotnosti preiskovalca in izključno zaradi tega". Kot so še pojasnili, na vprašanja o razlogih in času trajanja odsotnosti preiskovalca ne morejo odgovarjati zaradi varstva osebnih podatkov, navedbe v medijih o namernem zaustavljanju preiskave kaznivih dejanj ali celo pomoči osumljencem pa so po njihovem neresnične.

Obravnavani primeri sumov kaznivih dejanj, za katere se v Policiji vodijo kriminalistične preiskave, niso vezani na posamezne kriminaliste, temveč so evidentirani po policijskih enotah, v katerih vodje skrbijo za pravočasno in strokovno vodenje preiskav. NPU ima na razpolago dovolj usposobljenih, strokovnih in visoko motiviranih kriminalistov, ki so predani svojemu delu, zato morebitne dalj časa trajajoče odsotnosti zaposlenih v ničemer ne vplivajo in ne smejo vplivati na njihov delovni proces, so še dodali na Policiji.

Sicer pa po njihovem kriminalistična preiskava sumov več kaznivih dejanj, ki so povezani s Tešem, na NPU poteka nemoteno. Trenutno je v fazi pregledovanja in analize bančnih podatkov, poslovne dokumentacije in podatkov iz zaseženih elektronskih naprav.

Na Policiji so še poudarili, da omenjene zadeve ni nikoli preiskoval samo en kriminalist, ampak je v letu 2013 takratni generalni direktor s sklepom ustanovil delovno skupino za preiskavo sumov kaznivih dejanj v tej zadevi, v kateri je po posameznih sklopih naloge izvajalo devet kriminalistov iz NPU, Policijskih uprav Celje in Novo mesto ter Sektorja za gospodarsko kriminaliteto v Upravi kriminalistične policije na Generalni policijski upravi.