Po deseturni razpravi glasovali za zadostno financiranje RTV in STA

V SAB, Levici, LMŠ in SD so zahtevo za sklic nujne seje odbora vložili, ker z zaskrbljenostjo spremljajo medijsko poročanje o nastajanju osnutka sprememb zakona o Radioteleviziji (RTV) Slovenija, ki ga v "tajnosti" in očitni naglici pripravlja vlada.

Po besedah ministra za kulturo Vaska Simonitija naj bi z novelo zakona o RTV pri razdeljevanju RTV-prispevka določili, da bi se tri odstotke zbranega prispevka v preteklem letu namenilo za Slovensko tiskovno agencijo (STA), pet odstotkov pa za uresničevanje javnega interesa na področju medijev.

STA bi po njegovem pojasnilu po predlogu novele zakona o STA dobila več denarja, spreminja se način imenovanja nadzornikov, sredstva za javno službo pa se bodo namesto iz državnega proračuna zagotavljala iz RTV-prispevka. Poleg tega so pripravili novelo zakona o medijih. Predlogi niso pripravljeni na pamet, je zagotovil minister na koncu seje. Na očitke iz mednarodnih organizacij pa odgovarja, da tematike v Sloveniji ne poznajo dovolj dobro.

Generalni direktor RTV Igor Kadunc je bil nad besedili ogorčen. Zavzel se je za njihov umik, politika pa naj po njegovem pozivu predstavi pogled na usodo javnega servisa. Kritičen je bil tudi direktor STA Bojan Veselinovič. Zloženka predlogov po njegovem mnenju vgrajuje konfliktnost v nastopanje medijskih ponudnikov na trgu. STA posluje pozitivno, uporabniki pa so zadovoljni z njenim servisom, je dejal.

Napovedanim spremembam niso naklonjeni niti v Društvu novinarjev Slovenije, reprezentativni sindikati RTV pa se niso strinjali, da se medijska krajina spreminja brez njihovega sodelovanja. Medtem v Združenju novinarjev in publicistov napovedane spremembe pozdravljajo. Programski direktor Nova24TV Boris Tomašič pa je RTV pozval k racionalizaciji poslovanja, ker je, kot je dejal, cena produkcije v zadnjih letih padla. 

Razprava je trajala deset ur

V razpravi poslancev je Nataša Sukič iz Levice menila, da predloga novel zakonov o RTV in o STA pomenita napad na oba medija, hkrati pa krepitev Nove24TV in Planeta TV. Z njo se je strinjala Lidija Divjak Mirnik iz LMŠ, ki je dejala, da je cilj prevzeti nadzor nad informacijami.

Po besedah Marka Bandellija iz SAB se pomen RTV kot javnega servisa zlasti pokaže v primerih, kot je bila denimo epidemija covida-19. Če bodo spremembe zakona o RTV sprejete, po njegovem možnost referenduma ni izključena.

V DeSUS si po besedah Jurija Lepa prizadevajo, da javni servis ostane javen, v podaljšanju javne razprave o besedilih pa bo čas za razčiščevanje spornih vprašanj.

Jožef Lenart iz SDS je zavrnil očitke, da bo RTV zaradi sprememb propadla. RTV po njegovem mnenju ne more propasti, a lahko bi delovala bolj racionalno, več trdega dela pa bi bilo potrebnega tudi za nepristransko poročanje. RTV bo ostala javni zavod, ker komercialne televizije ne pokrivajo nekaterih vsebin, pa je dejala Tadeja Šuštar iz NSi. Po njenem je treba sicer opraviti razpravo o različnih stališčih.

Medijski delavci pred parlamentom za neodvisnost novinarstva

Nekaj sto novinarjev in medijskih delavcev je pred parlamentom ob robu razprave Odbora DZ za kulturo z nagovori, transparenti in vzkliki pozivalo k neodvisnosti in svobodi slovenskih medijev. Zbrane na ljubljanskem Trgu republike so v polurnem shodu nagovorili predstavniki Društva novinarjev Slovenije ter novinarjev in medijskih delavcev Radiotelevizije Slovenija (RTVS), Slovenske tiskovne agencije (STA), časopisnih hiš in novinarskih sindikatov. Po njihovi enotni oceni predlagane zakonske rešitve postavljajo pod vprašaj preživetje in neodvisnost javnih medijev in medijskega prostora nasploh.

Največ kritik so govorci namenili predlogu ministrstva za kulturo za razdelitev RTV-prispevka, ter predlogu za spremembo načina imenovanja nadzornikov STA, ki naj bi se z DZ prenesel na vsakokratno vlado. Kot je povedala predsednica Društva novinarjev Slovenije Petra Lesjak Tušek: "V prvi vrsti gre za to, za kaj in za koga se postavimo, in na kaj stavimo. To mora biti neodvisno novinarstvo, ki se ne da, ne preda, sploh pa ne proda. Temu moramo ostati zavezani." 

Rok javne obravnave za medijski trojček podaljšan do 5. septembra

Rok javne obravnave za predloge novel treh medijskih zakonov je ministrstvo za kulturo podaljšalo do 5. septembra. Prvotni rok za javno obravnavo je namreč naletel na številne kritike, tudi znotraj koalicijskih vrst. K podaljšanju roka je pozvala tudi komisarka Sveta Evrope za človekove pravice Dunja Mijatović. 

Usoda medijske zakonodaje bo po napovedih predvsem v rokah koalicijskih strank SMC, NSi in DeSUS

Da zaenkrat vse tri stranke sicer zagotavljajo, da se bodo novi medijski zakonodaji uprle, so poročali v oddaji 24UR. Čeprav se vsi strinjajo, da so spremembe nujne, pa naj bi si bili enotni tudi, da trenutni predlog vlade ne prinaša želenih sprememb. Kot so zapisali v SMC, kjer so na predlog novele spisali 10 strani dolgo pripombo, ta zakonodaja ne bi reševala problemov na medijskem trgu, temveč jih le še poglabljala.

Hrvaški novinarji podprli slovenske kolege glede pomislekov o spremembi medijske zakonodaje

Hrvaško društvo novinarjev (HND) in Hrvaška zveza novinarjev (HNZ) delita pomisleke kolegov Radiotelevizije Slovenije (RTVS) glede predlaganih sprememb treh zakonov s področja medijev. Po njihovem predlogi resno ogrožajo preživetje neodvisnega in strokovnega novinarstva.

Predlagano razdeljevanje rtv-prispevka po mnenju hrvaških novinarjev ni samo udarec na neodvisnost javne službe, ampak ogroža tudi njeno preživetje. Opozorili so še na predlog, da bi vlada vplivala na imenovanje vodstva RTVS in Slovenske tiskovne agencije (STA), s tem pa bi si zagotovila vpliv na uredniško politiko. "Verjamemo, da takšni predlogi medijske zakonodaje resno ogrožajo preživetje javne RTVS, javni servis, neodvisno in strokovno novinarstvo pa so jamstvo pri ohranjanju demokracije vsake družbe," so zapisali v sporočilu.

Pri HND in NHZ so prepričani, da bi morali o tako pomembnih zakonih voditi daljšo, temeljito in kakovostno razpravo, v kateri bodo sodelovali strokovnjaki, novinarji in zainteresirana javnost.

"Neodvisno, svobodno in objektivno poročanje je ključnega pomena za razvoj in ohranjanje demokracije, pri čemer imajo javni servisi pomembno vlogo. Za preživetje javnega servisa in za popolno uresničevanje njegove vloge je potrebno varno in stabilno financiranje," so prepričani.

Spomnimo

Ministrstvo za kulturo je prejšnji teden na e-demokraciji objavilo predlog treh medijskih zakonov, in sicer novele zakona o medijih, novele zakona o RTVS in novele zakona o Slovenski tiskovni agenciji (STA). Na razpolago je dalo le nekaj dni za obravnavo.

Najbolj odmevajo predlogi sprememb razdeljevanja rtv-prispevka, in sicer bi se tri odstotke zbranega prispevka v preteklem letu namenilo za STA, pet odstotkov pa za uresničevanje javnega interesa na področju medijev. V zakonu o medijih so med drugim dopolnili definicijo javnega interesa, medtem ko se v predlogu novele zakona o STA med drugim spreminja način imenovanja nadzornikov, ki se z DZ prenaša na vlado, in razreševanje direktorja STA.

Predlogi novel so naleteli na burne odzive tako v domači kot mednarodni javnosti glede same vsebine kot tudi kratkega roka javne obravnave. Tega so kasneje po pozivu koalicije podaljšali do začetka septembra.