Med pandemijo se je število ljudi z duševnimi težavami povečalo za četrtino

"Pandemija je še posebej močno prizadela mlade. Njihova življenja so se obrnila na glavo. Mladim moramo še naprej pomagati s konkretnimi ukrepi," je ob objavi poročila dejala evropska komisarka za znanost, kulturo, izobraževanje in mlade Marija Gabriel.

Zaprtje javnega življenja, ki so mu bili ljudje priča med pandemijo, je povzročilo osamljenost in izolacijo številnih mladih po Evropi. Poročilo zato med drugim ponuja primere dobrih praks v podporo duševnemu zdravju mladih in predlaga prihodnje usmeritve pri oblikovanju politik na tem področju.

"V središču naših prizadevanj morajo biti priložnosti za ponovno vključevanje in sodelovanje v skupnosti, posebne podporne storitve in vključevanje najranljivejših," je pojasnila komisarka.

Med sprejetimi ukrepi so nekatere države izvedle naložbe za krepitev služb za duševno zdravje, da bi zagotovile psihološko podporo v šoli in doma. Druge države so se odločile, da bodo spodbujale digitalno vključenost in se izogibale izolaciji učencev.

Poročilo kaže, da so obstajale velike razlike med posameznimi državami glede tega, kako dolgo so imele povsem ali delno zaprte šole. Najmanj časa so bile šole delno ali povsem zaprte na Hrvaškem, Islandiji, v Franciji, Luksemburgu in Španiji, najdlje pa v Bosni in Hercegovini, Severni Makedoniji in Turčiji.

Slovenija se je na tej lestvici znašla nekje vmes, in sicer so bile šole povsem zaprte nekaj manj kot 150 dni, delno pa okoli 330 dni, piše v poročilu.

Krepitev dobrega počutja mladih je prednostna naloga nagrade EU za zdravje za leto 2021, duševno zdravje pa je tudi tematsko področje nove Evropske solidarnostne enote (2021-2027). Komisija sicer od leta 2005 v splošnem posveča večjo pozornost duševnemu zdravju in dobremu počutju, zlasti v okviru pobude Skupaj bolj zdravi o nenalezljivih boleznih.

Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) so navedli, da se po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije vsak četrti človek v življenju sreča z duševnimi težavami. Zato vsak 10. oktober obeležujemo svetovni dan duševnega zdravja, čigar simbol je zelena pentlja.

Težave v duševnem zdravju po mnenju stroke še vedno niso prepoznane

Težave v duševnem zdravju še vedno niso prepoznane, pismenost je še vedno na nizki ravni, je poudarila psihologinja Lilijana Šprah na konferenci o stiskah današnjega časa, ki jo je ob svetovnem dnevu duševnega zdravja pripravil Družbenomedicinski inštitut ZRC SAZU. Konferenca je namenjena aktualnim izzivom pri skrbi za dobro duševno zdravje.

Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je že pred izbruhom pandemije covida-19 v letu 2019 kar eden od osmih ljudi živel z duševno motnjo. Napovedi strokovnjakov, da bo pandemiji covida-19 sledila porast duševnih motenj na globalni ravni, se po navedbah Šprahove žal že uresničujejo. "Po nekaterih ocenah se je samo v prvem letu pandemije število primerov anksioznosti in depresivnih motenj povečalo za četrtino, in sicer je za 27,6 odstotka več depresije in 25,6 odstotka več anksioznosti," je dejala Šprahova.

V nadaljevanju je predstavila ključne značilnosti izvajanja programa Omra, ki poteka že peto leto in v okviru katerega poteka današnja konferenca Stiske današnjega časa: od strahu k pogumu, in njegove rezultate pri prizadevanjih za boljšo obveščenost o značilnosti težav v duševnem zdravju.

"Izsledki raziskav kažejo, da znaten delež laične javnosti ne prepoznava duševnih motenj, pogosto jih namreč enači s psihosocialnimi pritiski ali stresom, ne pa z zdravstveno težavo, kar se odraža pri iskanju strokovne pomoči," je povedala. Kot je izpostavila, v Sloveniji še vedno niso za vse skupine prebivalstva in v vseh regijah enako dostopni kakovostni programi krepitve duševnega zdravja, raven pismenosti o tem je nizka.

O težavah v duševnem zdravju in virih pomoči je spregovorila psihiatrinja Mojca Z. Dernovšek z Inštituta Karakter. Pojasnila je, da se krepijo službe za duševno zdravje in ljudje s težavami morajo za iskanje učinkovite pomoči vedeti, kje je kakšna služba na voljo in kaj od posameznih oblik pomoči lahko pričakujejo. "Prvi centri za duševno zdravje so nastali z marcem 2019, nato pa je sledila epidemija, a razvoj se ni ustavil, danes imamo 17 centrov za duševno zdravje odraslih in 18 za otroke ter mladostnike v različnih regijah, kmalu jih bo še več, tako bodo s centri pokrite vse regije," je med drugim povedala. Za krepitev duševnega zdravja pa so po njenih besedah najpomembnejši telesna dejavnost, hobiji in druženje.

Da duševne motnje pred, med in po epidemiji bremenijo velik delež prebivalstva, je izpostavila tudi Petra Mikolič z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Ob tem je spomnila, da je breme depresivnih motenj v zadnjih 30 letih upadlo le za 1,8 odstotka, breme anksioznih motenj pa za 0,1 odstotka.

Psihoterapija se je izkazala za učinkovito metodo obravnave osebnostnih motenj. Psihoterapevt Luka Agrež iz Projekta Človek je predstavil kontekst raziskovanja učinkovitosti psihoterapije pri obravnavi osebnostnih motenj in izsledke raziskav. Naslovil je tudi vprašanja poteka, obsega in dometa obravnave osebnostnih motenj.

Udeležence konference je pozdravil direktor Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti (ZRC SAZU) Oto Luthar, ki je izpostavil pomembnost današnje teme, saj se mu stiska današnjega časa zdi ta hip najpomembnejša.

Državna podsekretarka ministrstva za zdravje Agata Zupančič je poudarila pomen programa Omra, ki pomaga razumeti stiske in stres, ki so del našega vsakdana. Na ministrstvu so prepoznali ta program in sofinancirajo njegovo izvajanje v okviru javnih razpisov za programe varovanja in krepitve zdravja, je dodala.