Papež pozval k ponižnosti, slovenski škofje k medsebojni povezanosti

Predvečer božiča, ki ga bodo kristjani obeležili v soboto, je po številnih cerkvah v znamenju polnočnic. Tudi letos pri tem veljajo epidemiološke omejitve, ki pa so nekoliko manj stroge kot lani. 

Papež: Človek naj bi bil gospodar delu, ne njegov suženj

Papež Frančišek je imel mašo v Vatikanu. Ljudje se leta ženejo za uspehom in se želijo povzpeti na piedestal, a Bog je na drugi strani izkazoval predvsem ponižnost, je izpostavil.

Spomnil je, da je bil tudi Jezus v jaslicah obkrožen z majhnimi in ubogimi, ljudmi z obrobja, ne s pomembnimi ljudmi. "To so bili pastirji. Bili so najbolj preprosti in bili so najbližje Gospodu," je poudaril Frančišek.

Zavzel se je, da se človeku in njegovemu trdemu delu povrne dostojanstvo. Človek naj bi bil gospodar delu, ne njegov suženj. "Dovolj je smrti zaradi dela," je še dejal Frančišek in se zavzel za zmanjšanje delovnih nesreč.

Božične slovesnosti v znamenju pandemije

Papeževa "polnočnica", ki jo je letos tako kot lani obhajal že ob 19.30, je sicer eden glavnih dogodkov v uvodu v slovesnosti ob božiču, drugem največjem krščanskem prazniku, ko se verniki spominjajo Jezusovega rojstva. Mašo v baziliki svetega Petra so mnoge televizije tudi neposredno prenašale.

Božične slovesnosti v Vatikanu sicer tudi letos potekajo v znamenju pandemije covida-19, se je pa maše v baziliki svetega Petra letos lahko udeležilo precej več vernikov kot lani. V osrednji ladji bazilike je bilo okoli 1500 vernikov in duhovnikov. Vsi so sicer morali nositi maske in vzdrževati medsebojno razdaljo.

Škofje zaželeli blagoslovljene in tolažilne božične praznike

Slovenski škofje so v božični poslanici, ki jo je letos predstavil soboški škof Peter Štumpf, zaželeli, naj bodo božični prazniki blagoslovljeni in tolažilni. "V novem letu želimo več medsebojne povezanosti; da bi iskali to, kar nas povezuje in nam prinaša skupno dobro," je v imenu slovenskih škofov dejal Štumpf. V poslanici je dejal, da je dete v jaslicah rešitelj, ki prežene sleherno temo nevednosti in hudobije ter nam prižiga upanje.

"Zaradi njegovega usmiljenja smo vsi vredni, da živimo: rojeni in še nerojeni, zdravi in bolni, mogočni in šibki, pogumni in plahi, verni in neverni, pa tudi miroljubni in nemirni. Usmiljenje deteta v jaslicah odpravlja razlike med nami in nas napolnjuje s spoznanjem o Bogu. To nas nagiba k spremembam, ne v grožnjah in nasilju, temveč v pravičnosti in medsebojni ljubezni," je navedel.

Zato nas božič po njegovih besedah ne more prepustiti temi nevednosti o tem, kdo smo in kam gremo.

"Vsem prebivalcem Slovenije, zamejcem in izseljencem, bratom in sestram v Evangeličanski in Pravoslavni cerkvi ter tudi pripadnikom drugih ver, še posebej pa bolnim in trpečim, brezdomcem in brezpravnim, prestrašenim in jokajočim," so škofje v poslanici izrekli svojo sočutno bližino. "In v molitvi na vas kličemo Božjo pomoč," so dodali.

Obeleževanje Kristusovega rojstva

Božič velja za drugi največji krščanski praznik, takoj za veliko nočjo. Z njim kristjani obeležujejo rojstvo ustanovitelja Jezusa Kristusa, pri čemer se opirajo na Sveto pismo. Slednje opisuje, da se je Jezus rodil v majhnem mestu Betlehem, tesarju Jožefu in njegovi ženi Mariji.

Po zapisu je Marija rojeno dete povila in položila v jasli hleva, kjer so ga obiskovali tisti, ki so verjeli, da se je rodil odrešenik. Motiv deteta v jaslih hleva je tudi osrednji motiv jaslic, ki jih običajno na predvečer božiča postavijo verniki kot osrednji zunanji motiv praznovanja. Z notranjega oziroma duhovnega vidika pa božič predstavlja praznik upanja in praznik, ko se je Bog s svojim rojstvom približal človeku, pravi novomeški škof Andrej Saje. Praznik je tudi priložnost za poglobitev vere, dobra dela in krepitev medosebnih odnosov.

Kristjani božič obhajajo 25. decembra, ki je v Sloveniji od leta 1991 tudi dela prost dan, a to za vse ne pomeni istega dne. Del pravoslavnih vernikov, med drugim verniki Srbske pravoslavne cerkve, ki uporabljajo drugačen koledar, božič praznujejo 7. januarja.

V katoliških cerkvah na predvečer praznika potekajo polnočne maše, v soboto dopoldne pa še božične maše. V Evangeličanski cerkvi bodo imeli osrednje božično bogoslužje v soboto dopoldne.

Maše bodo potekale pod nekoliko milejšimi epidemiološkimi omejitvami kot lani, še vedno pa velja, da morajo verniki za obisk verskega obreda izpolnjevati pogoj PCT (prebolel, cepljen, testiran), imeti morajo zaščitno masko in upoštevati razdaljo metra in pol.