V SD in Desus za to, da bi bile predčasne volitve 20. ali 27. maja

Premier v odhodu Miro Cerar je svoj odstop, o katerem je javnost obvestil minuli teden, ustno obrazložil tudi pred poslanci državnega zbora. S tem je Cerarju in posledično celotni vladi predčasno prenehal mandat in bosta opravljala le še tekoče posle.

Cerar je v obrazložitvi spomnil na svojo prisego avgusta 2014, da bo kot novoizvoljeni premier spoštoval ustavni red, ravnal po svoji vesti ter z vsemi močmi deloval za blaginjo Slovenije.

"Na zelo zgovoren način so se te tri razsežnosti prisege povezale minulo sredo. Ravno zato, ker sem dosledno ravnal po svoji vesti, sem moral v odziv na sodbo vrhovnega sodišča odstopiti," je dejal Cerar. Kot je dodal, je odstopil tudi zato, "ker dogodki zadnjih tednov in dni niso bili več v interesu blaginje Slovenije, temveč vrste partikularnih interesov, pri čemer mislim predvsem na protirazvojno ravnanje in vse težje obvladljive predvolilne apetite različnih političnih in drugih akterjev".

Po njegovih besedah je dosedanje delo vlade ustvarilo pogoje, da njegova načelna gesta odstopa ne prinaša nobenih dramatičnih nevarnosti, ampak odpira povsem normalen, demokratičen postopek iskanja novega družbenega soglasja. V iskanju tega soglasja pa bodo po njegovih besedah ključna nekatera vprašanja, "ki so se v svojem bistvu razgalila prav v dneh, ki so botrovali odstopu".

Krivično popravljanje krivic s krivicami

Eno od teh vprašanj je po njegovih besedah, "ali je za popravo realnih krivic, ki so se v letih krize nakopičile v plačnem sistemu, res dovoljeno povzročati nove krivice". Prav tako bo ključno vprašanje, ali je za ustavljanje ključnih infrastrukturnih projektov res dovoljeno zlorabljati prav vse mogoče demokratične poti, je dodal.

Znova je poudaril, da je Slovenija v zadnjih treh letih bistveno napredovala in je v precej boljšem položaju kot leta 2014. Ob tem bilance dela svoje vlade ni posebej izpostavljal, saj jo po njegovih besedah "poznate vsi, tudi če je ne priznavate".

Napovedal je še, da bo vlada, ki bo do izvolitve nove opravljala tekoče posle, storila vse, da se zaščitijo interesi države in državljanov v Novi ljubljanski banki. S sindikati javnega sektorja pa se bo morala pogajati nova vlada, je še dodal.

"Naj živi sodobna, solidarna in svobodomiselna Slovenija," je svojo obrazložitev odstopa zaključil Cerar.

Erjavec: Cerarju ni preostalo drugega kot odstop

Mandat vlade Mira Cerarja je bil po mnenju prvaka Desusa Karla Erjavca uspešen glede stabilizacije javnih financ in gospodarske rasti, v političnem smislu pa niti ne. Kot je po seznanitvi DZ s Cerarjevim odstopom ocenil Erjavec, se je pokazala neizkušenost novih obrazov, Cerar pa se je "zgrudil pod bremeni, ki si jih je sam nalagal".

Erjavec je spomnil na to, da so v Desusu večkrat opozorili, da minister za infrastrukturo Peter Gašperšič ni kos svoji nalogi, prav tako ne ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc, ki je po njegovih besedah dajala nestrokovne in nepremišljene predloge, pogosto tudi neusklajene s SMC. Cerar je namreč Desusu očital, da mu je pri zdravstveni reformi metal polena pod noge.

Prvak Desusa meni, da se je tudi pri pogajanjih s sindikati javnega sektorja pokazala neizkušenost SMC. Kot je pojasnil, je na pogovorih s sindikati kazalo, da je dogovor dosežen, zato ne vidi razlogov za kratki stik in stavko. Prav tako po njegovih navedbah ne držijo trditve, da naj bi Sviz za plače zahteval 20 odstotkov več kot zdravniki.

Nazadnje pa je Erjavec izpostavil še sodbo vrhovnega sodišča, ki je razveljavilo izid referenduma o drugem tiru. Po njegovih ocenah Cerarju glede na to, da je vrhunski pravnik, verjetno tisti dan ni preostalo drugega, kot da je odstopil. Izpostavil je še, da bi bilo treba projekt drugega tira uresničiti, a da za to ni potreben poseben zakon. Ponovil je stališče, da zaradi zakona projekt drugega tira ne bo bolj transparenten in zaradi tega tudi ne bomo dobili več evropskih sredstev. Ocenil je, da so bili zadaj očitno neki drugi cilji, in pričakuje, da referendum ne bo uspel, udaril bo le državno blagajno.

Stranke različno o najprimernejšem datumu za predčasne volitve

Predsednik republike Borut Pahor je že opravil prvi del posvetovanj glede možnega datuma volitev in morebitnega predloga za novega mandatarja, in sicer z vodji poslanskih skupin SMC, SDS, DeSUS in SD. V sredo so napovedani še pogovori z vodji poslanskih skupin Levice, NSi in nepovezanih poslancev ter s poslancema narodnih skupnosti.

Podobno kot vodja poslanske skupine SMC Simona Kustec Lipicer je po posvetu pri predsedniku republike o roku predčasnih volitev in morebitni nameri predlaganja kandidata za mandatarja tudi vodja poslancev SDS Jože Tanko poudaril državotvorne vsebine, ki jih mora oziroma želi DZ še sprejeti do konca mandata.

Med drugim gre za sprejem predloga dopolnitve ustavnega zakona za zaščito NLB, ki sta ga v parlamentarni postopek vložili SDS in NSi, v DZ pa kaže na ustrezno podporo zakonu. Poslanske skupine ga želijo še preoblikovati in kakovostno pripraviti, za sprejem pa je potrebna dvotretjinska večina v DZ.

Tanko je izpostavil še delo preiskovalnih komisij in dejal, da bi bilo prav, da njihova poročila obravnava DZ. Po njegovem mnenju bo v tem času najbrž odprto tudi kakšno vprašanje glede neizvajanja arbitražnega sporazuma. "Tu se postavljajo nekatere dileme o tem, kaj je smiselno, ali ustrezne postopke predlaga Evropski komisiji vlada ali DZ. S temi stvarmi ni mogoče kar tako pohiteti," je ocenil Tanko.

Izpostavil je tudi, da skrajševanje rokov na minimum predstavlja težave za določen del volilnega telesa, "predvsem gre za glasovanja po pošti in tujino".

Tanko sicer ni konkretno napovedal, da bodo za dosego cilja, da bi bile volitve 10. junija, predlagali ali podprli kakšnega kandidata za novega mandatarja. Je pa poudaril, da obstaja ta možnost.

Kustec Lipicerjeva je na vprašanje, ali pričakuje, da bi lahko kdo iz SMC, ki ne bo več kandidiral na volitvah, prispeval podpise pod predlog za novega mandatarja, odgovorila, da se bodo o vseh predlogih resno in odgovorno pogovorili. Je pa dodala, da se ji zdijo takšne muhe enodnevnice neodgovorno iskanje pozornosti.

Medtem pa so v Desus in SD za čim prejšnje predčasne volitve. Vodja poslancev Desus Franc Jurša je Pahorju predlagal, da jih izvedejo čim prej, 20. maja, "da ne bomo imeli države v nekem vakuumu". Kot je po posvetu pri Pahorju povedal Jurša, je predsednik pojasnil, da se bodo na to temo morda še enkrat srečali, odvisno od tega, kaj se bo dogajalo v zvezi s predlogom za novega mandatarja.

Podobno se v SD zavzemajo za to, da bi bile volitve 20. ali 27. maja. "Ni pošteno, da bi bili državljani na plečih političnih preračunavanj tako dolgo brez vlade," je po posvetu pri Pahorju ocenil vodja poslanske skupine SD Matjaž Han in dodal, da je treba demokratično čim prej na volitve, "se izmeriti, potem pa sestaviti novo ekipo". Po njegovem mnenju je možno tudi ustavni zakon glede NLB sprejeti v roku slabega meseca.

Je bil pa Han oster do SMC. Po njegovih besedah je zanimivo, da bi bila največja vladna stranka, katere predsednik je odstopil s premierskega položaja, "zdaj državotvorna in reševala cel svet". To se mu zdi neresno. Prav tako je za neresno označil ravnanje SDS, ki "tri leta in pol ruši vlado", potem pa bi v zadnjih mesecih podaljševala čas do volitev.

Pahorju, ki kandidata za novega mandatarja ne bo predlagal, je Han predal podpise oziroma zagotovilo svojih poslancev, da ne bodo prispevali podpisov za kateri koli predlog za novega mandatarja.

Njihov nekdanji poslanec Janko Veber (zdaj nepovezani poslanec) je namreč danes sporočil, da je pripravljen sprejeti kandidaturo za mandatarja, če mu bo le uspelo zbrati deset poslanskih podpisov. Kot je dejal, pogovori z morebitnimi sopodpisniki potekajo, bistveni razlog za takšno potezo pa je po njegovih besedah ta, da želi v vmesnem obdobju "preprečiti razprodajo Slovenije".

Pojasnil je, da na pogovore s predsednikom Borutom Pahorjem sicer ni bil vabljen. Kot je dodal, pa ni nobene potrebe, da bi Slovenija ostala v položaju, v kakršnem je. "Bistveno bolje bi bilo odpeljati ta mandat do konca, ker se je tako ali tako bližal rok rednih volitev," je povedal. Na parlamentarne volitve se bo Veber sicer podal s stranko Sloga, ki bo ustanovljena 7. aprila.

Vlada odslej omejena le še na sprejemanje nujnih odločitev

Do izvolitve nove bo vlada tako opravljala le še tekoče posle, kar pomeni, da bo pri svojem delu omejena le na sprejemanje nujnih odločitev. Ob morebitnem razpisu predčasnih volitev bo tudi državni zbor deloval z omejenimi pooblastili.

Vlada je v času opravljanja tekočih poslov pri svojih odločitvah omejena in lahko v skladu s sodno prakso sprejema samo nujne odločitve, ne začenja pa večjih projektov na novo in ne sprejema dokončnih političnih odločitev.

A po mnenju vladne službe za zakonodajo to nikakor ne sme pomeniti, da redno delo vlade in ministrstev popolnoma zastane, pač pa je treba ravnati tako, da v času opravljanja tekočih poslov vlada in država povsem normalno delujeta. Bistvo omejitev je namreč v tem, da naj se vlada ne bi lotevala novih zakonodajnih projektov, uvajala novih politik ter se lotevala aktivnosti, ki bi lahko kakor koli nakazovale na zlorabo oblasti.

Tako predlaganje novih zakonov ali bistveno poseganje v veljavne zakone nedvomno presega pojem opravljanja tekočih poslov, je opozorila vladna služba za zakonodajo. Novih predlogov zakonov tako vlada ne more sprejemati in posredovati v DZ. Nekoliko manj restriktivna ureditev pa po mnenju vladne službe velja za zakone, ki so potrebni za prilagoditev pravu EU.

Mora pa vlada, ki opravlja tekoče posle, storiti vse za to, da se odvrnejo težko nepopravljive posledice za delovanje države. To velja tudi za spremembe proračuna, če spremenjene razmere terjajo tovrstno ukrepanje, so še navedli v vladni službi.

Glede predlogov zakonov, ki so že v parlamentarni proceduri, v službi za zakonodajo menijo, da vlada in ministri lahko predloge še vedno predstavljajo poslancem ter nanje vlagajo dopolnila.

Vlada v času opravljanja tekočih poslov po mnenju službe lahko izdaja podzakonske predpise, ki so izrecno predvideni v posameznem zakonu. Izdajanje predpisov, ki jih pristojni organ izda po lastni presoji, pa načeloma ni dopustno.

Omejitve v času opravljanja tekočih poslov ima vlada tudi na področju kadrovanja. Po mnenju službe za zakonodajo je dopustno kadrovanje, s katerim se zagotavlja kontinuirano delovanje države in njenih sistemov. Omejitev na opravljanje tekočih poslov tako pravno ne bi smela predstavljati ovire za nadaljnje redno opravljanje vsega dela vlade s področja urejanja tekočih kadrovskih vprašanj in zasedb posameznih mest, je v priporočilu vladi še zapisala služba za zakonodajo.

Vlada se je sicer še pred uradnim prenehanjem mandata odločila, da bo nekatera vprašanja zaprla in jih bo prepustila prihodnji vladi. Tako je sklenila, da ne bo nadaljevala pogajanj s sindikati javnega sektorja, saj bi bilo po mnenju glavne vladne pogajalke, generalne sekretarke vlade Lilijane Kozlovič, neodgovorno, da bi vlada tik pred začetkom opravljanja tekočih poslov sklepala dogovore, ki bi imeli posledice za javne finance.

Ob morebitni razpustitvi državnega zbora in razpisu predčasnih volitev pa bo nekoliko skrajšan tudi mandat delovanja DZ s polnimi pooblastili. Tako se poslanci od razpustitve parlamenta ne bi mogli več sestajati na rednih sejah.

Tako je pod vprašajem tudi aprilska redna seja DZ, na katero so nameravali uvrstiti številne zakonske predloge, med njimi so takšni, ki so jim že potrdili skrajšani postopek, in tudi nekateri, o katerih bodo splošno razpravo opravili na marčevski seji. Kaj bo torej z omenjenimi predlogi, ni jasno.

Kot je napovedal predsednik DZ Milan Brglez, se bodo o tem vprašanju pogovorili na neformalnem sestanku kolegija. "Če bo obstajal konsenz, se bomo dogovorili, kaj narediti z aprilsko sejo," je dejal. Ob tem je spomnil tudi na primer izpred štirih let, ko so zadeve, ki jih niso mogli obravnavati na redni seji, z dogovorom izpeljali na izrednih sejah. Brglez tako pričakuje nekaj izrednih sej v aprilu, če takrat ne bo redne.

Tako bi teoretično lahko na dveh izrednih sejah izpeljali tudi postopek glede ustavnega zakona, s katerim bi zaščitili NLB pred hrvaškimi sodišči glede prenesenih deviznih vlog.