Po 20 letih končno seznam medicinskih pripomočkov na naročilnico, ki pa že razburja

Več kot 120.000 oseb ta hip uporablja medicinske pripomočke iz treh največjih skupin - sladkorne bolezni, uhajanja urina in slušnih aparatov. Vsak dan, večkrat.

Mariborsko društvo Inkont, v katerem so bolniki z urološkimi težavami, konkretno: na seznamu ne bo vložkov za lažjo obliko uhajanja vode, ki je zelo razširjena, še posebej pri ženskah. Uporabljati bodo morali večje ali manjše sami plačati.

"To so starejši ljudje, to so upokojenke, ki nimajo nekega finančnega zaledja. Njim je lažje doplačati nekaj, cent ali kakorkoli na vložek, ki ne znese toliko, kot da morajo v celoti plačati," poudarja Irena Krčmar iz društva Inkont.

Do zdaj niso veljala nikakršna pravila ... Vsak bolnik se je lahko sam odločil, kaj bo kupil. Če je bila cena višja od plačila iz zavarovanja, je razliko doplačal. Zdaj pa bodo doplačila možna le za medicinske pripomočke, ki bodo uvrščeni na ustrezen seznam.

S tem se pravice pacientov zmanjšujejo, pa pravi pravnik Domen Gorenšek, ki je za nekatera društva spisal pravno mnenje. "Ni več svobodne izbire. Torej najnižja kakovost, najnižja cena, seznam artiklov. To vse določi Zavod za zdravstveno zavarovanje," razlaga.

Pravi, da se bo na koncu zgodilo, da bodo pacienti pripomočke, ki v Sloveniji ne bodo na seznamu, kupovali v tujini. "Glede na to, da pravilnik osebno in prostorsko velja samo na območju Republike Slovenije, bo ta pacient upravičen do delne refundacije pri ZZZS," še pravi Gorenšek.

Na drugi strani pa zdravstvena blagajna. Čas je, da se sistem uredi po vzoru zdravil, pravijo. Cilj pa sta boljša kakovost in večji vpliv ZZZS na cene. Pri potrošnih medicinskih pripomočkih bo marža za posrednike omejena - največ 15 odstotkov cene.

Vsi, ki bodo imeli interes, bodo lahko svoje poslovne odločitve prilagodili zahtevam zavoda, ki pa je seveda, kot skrbnik javnega denarja, odgovoren, da so te cene sprejemljive za javna sredstva.

Lani je sicer zdravstvena blagajna za pripomočke odštela skoraj 76 milijonov evrov. Največ za bolnike s sladkorno boleznijo - slabih 21 milijonov; za uhajanja seča 17 milijonov, za slušne aparate pa 6 milijonov evrov. Če znesku prištejemo še dopolnilno zavarovanje, gre za pripomočke skupno kar 90 milijonov evrov.