Pojavnost pnevmokoknih okužb pri nas med najvišjimi v EU

Najprej razjasnimo, kaj sploh so pnevmokoki in kaj okužba z njimi pomeni. Pnevmokoki (Streptococcus pneumoniae) so bakterije, ki so lahko prisotne v sluznicah dihal, predvsem v nosu in žrelu. Ob ugodnih razmerah (zmanjšana odpornost, poškodba sluznice) lahko povzročajo različne (tudi hude) okužbe: pnevmokokni meningitis (vnetje možganskih ovojnic), sepso, bateriemijo (okužba krvi), bateremično pljučnico, najpogosteje pa pri majhnih otrocih povzročajo vnetje srednjega ušesa. Pri starostnikih, ki doma zbolijo za pljučnico, je eden od najpogostejših povzročiteljev prav pnevmokokna okužba. 

Obstaja več kot 90 serotipov te bakterije – vsi seveda ne povzročajo bolezni, prav tako se razlikujejo po tem, kako hude so okužbe. V grobem pa te okužbe strokovnjaki delijo na tako imenovane invazivne in neinvazivne. 

V Sloveniji je leta 2017 zaradi invazivnih pnevmokoknih okužb umrlo 17 oseb. Med dejavniki tveganja za okužbo so starost do dveh let in nad 65 let, pomanjkanje odpornosti, kronične bolezni, okužbe dihal in vnetna stanja, kot sta denimo gripa in astma, slabe socialnoekonomske razmere in sobivanje v kolektivih.

Naraščanje odpornosti pnevmokokov proti antibiotikom

V prvem letu življenja skoraj 60 odstotkov otrok vsaj enkrat preboli vnetje srednjega ušesa, v več kot polovici primerov pa ga povzročajo pnevmokoki. Prav otroci so namreč najpogostejši nosilci te bakterije, ki se "nastani" v nosno-žrelnem kanalu. Tudi do 70 odstotkov otrok pri nas ima to bakterijo, medtem ko je nosilcev bakterije med odraslimi le okoli 10 odstotkov. Otroci lahko okužbo prenašajo tudi na odrasle, prenaša pa se kapljično. "Prek kašljanja, kihanja, govorjenja, souporabe dud, igrač ... Prenaša se s kapljicami na razdalji do enega metra," pojasnjuje epidemiologinja Alenka Trop Skaza. Za širjenje pnevmokokov so zdravi nosilci bakterije pomembnejši kot bolniki.

Okužbe se pojavljajo predvsem v zimskem času, ko je odpornost zaradi nenehnih virusnih okužb že tako zmanjšana. "Otroci, ki hodijo v vrtec, so lahko neprestano bolni, zato ker se srečujejo z vedno novimi virusi. Vsaka virusna okužba pa oslabi sluznično odpornost. Sluznica je naša glavna ovira pred vstopom bakterij. Če je ta oslabljena, imamo seveda dostopnost široko odprto. Drugi razlog pa je, da se otroci pozimi družijo v zaprtih prostorih, v poletnem obdobju so bistveno več na prostem in je ta prenos manjši," je pojasnila pediatrinja Andreja Borinc Beden.

Pediatrinja je pojasnila tudi možen potek okužbe: "Otroci običajno zbolijo za virusno okužbo zgornjih dihal s prehladnimi znaki – vročino, kašljanjem in kihanjem. Potem je pa okužba s pnevmokokom možna na način, da se otrok okuži iz svojega sluzničnega pnevmokoka, in se ob tem, ko se dejansko virusna okužba morda nekoliko umirja, stanje nenadoma poslabša. Otrok postane prizadet, odklanja hranjenje, ne pije, ima visoko vročino, začne težko dihati, gnojno izkašljuje."

Z laboratorijskimi testi nato potrdijo, ali gre za bakterijsko okužbo. "Če otrok zboli za pnevmokoknim meningitisom, ki je še bistveno hujša okužba, pa pride do hudih, neznosnih glavobolov, bruhanja, prizadetosti otroka, odsotnosti otroka, otrok ima trd vrat," je opisala simptome.

Neslavno v vrhu EU

V Sloveniji so v primerjavi z drugimi evropskimi državami pnevmokokne okužbe precej pereč problem. Po ocenah Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) imamo namreč kar trikrat višjo stopnjo pojavnosti teh okužb, kot je povprečje EU. Pri otrocih je ta razlika še bolj očitna. "Leta 2017 je bilo v Sloveniji med otroki, starimi od enega do štirih let, petkrat več pnevmokoknih okužb od povprečja Evropske unije," je opozoril pediater Denis Baš.

In kaj je razlog, da se Slovenija uvršča v sam evropski vrh po pojavnosti pnevmokoknih okužb? Strokovnjaki so prepričani, da razlog tiči v slabi precepljenosti. Še do pred štirimi leti namreč cepljenje proti pnevmokoknim okužbam ni bilo uvrščeno v rutinsko cepljenje otrok. Bakterije so se tako lahko neovirano širile in celo postale bolj odporne proti antibiotikom. Akutno vnetje srednjega ušesa pri otrocih je namreč najpogostejši vzrok za predpisovanje antibiotikov pri nas, je opozorila Trop Skaza. 

Če ni obvezno, starši ne cepijo

Cepljenje je eno od najbolj učinkovitih "orožij" v boju proti pnevmokokom. Pri nas pa so šele leta 2015 uvedli cepljenje proti pnevmokoknim okužbam kot del rutinskega cepljenja predšolskih otrok za otroke, rojene po oktobru 2014. Cepljenje je sicer neobvezno, zato je še vedno precepljenost nizka, le okoli 55-odstotna. "Če primerjamo s skandinavskimi državami, Nizozemsko, Belgijo, kjer so to cepljenje uvedli prej, kot smo ga v Sloveniji, tam dosegajo od 70- do 90-odstotno precepljenost. Mi pa, kot rečeno, dobrih 55 odstotkov. Nas čaka še precej dela," pravi Trop Skaza. 

Zanimivo je, da je tudi v tujini cepljenje neobvezno, pa vendar je tam odnos staršev do cepljenja drugačen. "Starši ga sprejemajo kot dobrobit za svojega otroka," meni pediatrinja Borinc Beden. Pri nas pa je drugače: "Edini argument, s katerim starši zavrnejo cepljenje, je, da to ni obvezno. Če ni zapovedano, starši ne bodo cepili. Še vedno smo družba, ki potrebuje neko prisilo," je kritična Borinc Bedenova, ki sicer pravi, da njena ambulanta beleži visoko precepljenost. Pri tem pa opaža, da na starše zelo vpliva tako imenovani "kolektivni duh" – če vidijo, da otroke cepijo drugi starši, se lažje odločajo, da cepijo tudi svojega. 

"Verjetno je tudi ozaveščenost staršev oziroma sploh poznavanje možnosti cepljenja proti invazivnim pnevmokonim okužbam nekoliko slabša. Mogoče se sprašujejo, zakaj ni obvezno. Po drugi strani pa imamo "proticepilce", ki nočejo, da je cepljenje zakonsko obvezno, hočejo svobodno izbiro odločanja. Ampak bojimo se, da če bi bila svobodna izbira odločanja, bi pristali pri odstotkih, ki jih vidimo na področju pnevmokoknih cepljenj in na področju cepljenja proti virusu HPV," je poudarila epidemiologinja Trop Skaza. 

"Cepljenje proti pnevmokokom nudi indivudualno zaščito tistega, ki se cepi. Če je cepljenih veliko posameznikov, se zmanjša pojavnost bakterije v nosnožrelnem prostoru. Če ni nosilstva, potem tudi ni prenosa," je nadaljevala. Ker so največkrat nosilci pnevmokokov majhni otroci, s cepljenjem to okužbo pri njih "izničimo" in na tak način torej zaščitimo tudi odrasle.

Stranski učinki in stroški cepljenja?

Če starši privolijo v neobvezno cepljenje proti pnevmokoknim okužbam, se to krije iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, torej je za otroke v prvem letu starosti brezplačno. Prav tako pa je brezplačno tudi za starejše otroke in za odrasle z določenimi zdravstvenimi stanji. 

Na NIJZ cepljenje priporočajo tudi drugim odraslim, predvsem starejšim od 65 let. Vendar je v tem primeru, če ni zgoraj omenjenih zdravstvenih indikacij, cepljenje samoplačniško. "Cepljenje v odrasli dobi je smiselno, saj z njim občutno zmanjšamo tveganje za nastanek pnevmokokne pljučnice, ki ima za posledico resne zaplete," so poudarili na NIJZ. Bolniki, ki zbolijo za pnevmokokno pljučnico, so v povprečju hospitalizirani deset dni, okrevanje pa lahko traja več tednov ali celo mesecev. Za kar do 20 odstotkov ljudi pa je pnevmokokna pljučnica usodna. 

Verjetno je eno od glavnih vprašanj posameznikov, ki razmišljajo o cepljenju: kakšni so stranski ali neželeni učinki. Te beležijo v centralnem registru, ki je tudi javno dostopen. V letu 2017, ko so pri nas razdelili okoli 30.000 odmerkov cepiv, so le pri 15 otrocih in enem odraslem zabeležili stranski učinek – lokalno reakcijo na mestu vboda (rdečina, bolečina). Med neželenimi učinki, ki so redki, poudarja stroka, so še nekoliko povišana temperatura in razdražljivost.

Eden od dejavnikov, ki lahko (odrasle) ljudi odvrača od cepljenja, pa je cena. "Ko se pogovarjamo o tem, kaj je tisto, kar ljudi prepriča, da se cepijo, je cena nekako med ostalimi razlogi na tretjem oziroma četrtem mestu. Najprej je zaupanje, potem verodostojnost oziroma, ali verjameš informacijam, ali zaupaš, da je cepivo učinkovito, potem pa pride na vrsto cena," pravi Trop Skaza. 

Pri nas je možno cepljenje s tremi različnimi cepivi. Po ceniku NIJZ cepljenje z 10-valentnim konjugiranim cepivom stane 42 evrov, s 13-valentnim cepivom 64,50 evra, s 23-valentnim polisaharidnim cepivom pa 35 evrov. Se pa lahko cene samoplačniškega cepljenja razlikujejo od izvajalca do izvajalca. Cepljenje pri odraslih ponavadi poteka z enim odmerkom, zaščita pa predvidoma traja do konca življenja.

Trend cepljenja pri nas vendarle navzgor?

Svetovna zdravstvena organizacija je med deset glavnih groženj javnemu zdravstvu v letošnjem letu uvrstila tudi nasprotovanje cepljenju. Kljub temu, da se v svetu in pri nas v zadnjem desetletju krepi odpor do cepljenja, pa smo v Sloveniji v zadnjih dveh letih zabeležili rahel obrat trenda navzgor. "V letu 2017 na segmentu obveznega cepljenja predšolskih otrok se je prvič po 10 letih kumulativni odstotek dvignil nekoliko navzgor. Verjetno temu botrujejo tudi neugodna epidemiološka situacija – ošpice. V letih 2016 in 2017 so bili veliki izbruhi ošpic v Italiji, Avstriji, Romuniji, v Srbiji je umrlo kar precej otrok zaradi ošpic. Tako da se je začelo govoriti tudi o dobrobiti cepljenja, o pomenu cepljenja, zakaj sploh cepimo, čeprav bolezni pri nas ne vidimo že toliko in toliko let, da je pomembna kolektivna imunost," pravi Trop Skaza, ki upa, da ta trend ne bo samo "enoletnica".

"Ni prav, da nasprotniki cepljenja glasno nizajo lažna dejstva, stroka pa molči," je poudarila Borinc Bedenova. Po njenih besedah je žal v Sloveniji kultura cepljenja še vedno nizka, "zato bi se v primeru ukinitve obveznega cepljenja precepljenost zagotovo nevarno znižala". Izrazila je bojazen, da bi se v tem primeru le okoli polovica staršev odločila za cepljenje otrok.