Plinski terminali nenevarni za prebivalce?

Morebitne nesreče na terminalu z utekočinjenim plinom za Koprčane in Ankarančane ne bi imele škodljivih vplivov, piše v študiji o varnostno-prometnih vidikih izgradnje terminala z utekočinjenim zemeljskim plinom v koprskem pristanišču. Študijo sta za družbo TGE Gas Engineering izdelali fakulteti za pomorstvo in za kemijo ljubljanske univerze.

"Prihajamo do zaključka, da tudi ob velikih nesrečah, kot so namerni dogodki, ne bi bilo škodljivih vplivov na prebivalstvo Kopra in Ankarana," pojasnjuje eden od avtorjev študije Stojan Petelin. V študiji so upoštevali številne predpostavke, kljub temu pa je raven tveganja pod mejo dovoljenega, še pravi.

"Ob primerni tehnologiji in varni izvedbi rezervoarjev ni pričakovati, da bi prišlo do prekoračitve dovoljenih vplivov na okolje," meni Petelin. T. i. "kolektivno tveganje", ki vključuje tudi tveganje okoliških prebivalcev v primeru nesreče, so avtorji študije v primeru izgradnje terminala v Kopru ocenili na 50 žrtev v 100.000 letih.

Kot še poudarjajo avtorji, je bilo v 40 letih uporabe tankerjev za prevoz utekočinjenega zemeljskega plina opravljenih več kot 80.000 potovanj in 158 nesreč, ki so vse minile brez hujših posledic.

Trčenj v Tržaškem zalivu doslej ni bilo

V Tržaškem zalivu do zdaj trčenj ni bilo. Verjetnost trčenja na plovni poti v Tržaškem zalivu avtorji ocenjujejo na 1 trk v 50 letih, ob 100-odstotnem povečanju prometa v koprsko luko pa na 1 trk v 38 letih. Verjetnost trčenja bi se ob izgradnji plinskega terminala v Kopru še zmanjšala zaradi vzpostavitve službe za nadzor ladijskega prometa, še menijo avtorji študije.

Kot še poudarjajo, je za vžig zemeljskega plina sicer včasih dovolj že statična elektrika, vendar pa zemeljski plin ni eksploziven. "Boljše je, da se plin čim prej vname in ostane požar na območju, kjer se tanker nahaja. Zelo neverjetno je, da se plin ne bi vžgal, da bi potoval daleč proč ali se dvigoval," pojasnjuje Petelin.

Stoodstotna smrtnost oseb bi v primeru morebitne nesreče po mnenju Petelina nastopila le v okolici tankerja oziroma v radiju do največ 100 ali 200 metrov od kraja nesreče, odvisno od okoliščin in ob pogoju, da osebe kraja nesreče ne bi pravočasno zapustile.

Strokovnjaki poceni prodajajo svoj intelekt?

Na novo študijo pa se je odzval poslanec Luka Juri, ki trdi, da je ta študija žalosten primer, kako poceni so nekateri strokovnjaki, na primer Stojan Petelin, pripravljeni prodati lasten intelekt in kredibilnost. ''Študija je namreč v nasprotju z zaključki podobne študije, ki jo je ista raziskovalna skupina pod vodstvom istega človeka izdelala lani. V takratni študiji so namreč raziskovalci ugotovili velike nevarnosti, danes pa so te nevarnosti ''magično'' izginile,'' je zapisal Juri v sporočilu za javnost.

''Naročnik ne bo delil tveganj in negativnih posledic, ki bi jih terminal predstavljal za lokalno prebivalstvo, v primeru nesreče pa bodo njegovi vodilni ljudje lagodno sedeli na svojih foteljih v Ljubljani in v Nemčiji, od koder jim ne bo težko poslati sožalno brzojavko. Gotovo bo polna sočutnega obžalovanja, a med slovesnimi besedami bo jasno sporočilo: Vseeno hvala, da na vaš račun zelo mastno služimo,'' je še zapisal Juri.

Žal takšna študija ni postavila pod vprašaj le kredibilnosti njenih avtorjev, ampak tudi njihovih dosedanjih ugotovitev, predvsem pa je pokazala, kako fleksibilen in poceni je lahko intelekt določene stroke, meni poslanec.

Ob tej študiji je toliko bolj pomembno, da državni zbor v prihodnjih dneh sprejme Resolucijo o Strategiji za Jadran, kjer se morebitnemu umeščanju plinskih terminalov postavlja takšne pogoje, da terminal v Luki Koper ne bo več mogoč, še pravi Juri.

Kot je znano, si podjetje TGE Gas Ingeneering prizadeva za izgradnjo energetskega centra s plinskim terminalom in toplotno elektrarno v Kopru. Vrednost celotne investicije v energetski center s plinskim terminalom in toplotno elektrarno v TGE ocenjujejo na milijardo evrov.

Koprska občina na čelu z županom Borisom Popovičem plinskemu terminalu v Kopru, pa tudi v italijanskih Žavljah nasprotuje. Občina Koper je v sodelovanju z italijanskima občinama Milje in Dolina novembra letos na upravno sodišče v Trstu v zvezi z gradnjo plinskega terminala v Žavljah vložila tožbo zoper italijanski ministrstvi za okolje in za kulturno dediščino.

Občine v tožbi izpodbijajo medresorski akt o pozitivnem mnenju k okoljski ustreznosti projekta za izgradnjo uplinjevalnika utekočinjenega zemeljskega plina v Žavljah, ki sta ga omenjeni italijanski ministrstvi sprejeli julija letos.

Pri tem se sklicujejo na nepravilnosti v postopku oblikovanja pozitivnega mnenja, med drugim na manjkajoči projekt o povezovalnem plinovodu med plinarno in državnim distribucijskim omrežjem. Po mnenju tožnic obe italijanski ministrstvi z izdajo omenjenega mnenja tudi vsebinsko nista ustrezno opravili svoji nalogi, ki sta predvsem varovanje okolja in kulturne dediščine.