Odbor DZ podprl vlado pri terminalih

Slovenija bi na srečanju srečanje predstavnikov italijanske in slovenske vlade, ki bi moralo biti 9. septembra, odprla vprašanje gradnje terminala in italijanski strani tudi neposredno predstavila svoje zadržke v zvezi s tem.

O preložitvi srečanja je danes ob robu neformalnega srečanja zunanjih ministrov EU v Stockholmu slovenskega zunanjega ministra Samuela Žbogarja obvestil njegov italijanski kolega Franco Frattini, saj naj bi imel 9. septembra "zelo pomemben sestanek, na katerem mora biti prisoten".

Žbogar, ki je italijanskega kolega seznanil s četrtkovim stališčem vlade glede terminala, je izrazil obžalovanje, da je srečanje prestavljeno, in dejal, da bo že med zasedanjem v Stockholmu poskušal uskladiti nove termine.

'Tožba odvisna od Italije'

Srečanje naj bi bilo, kot je po popoldanskem srečanju s Frattinijem pojasnil Žbogar, v prvi polovici oktobra, še prej pa naj bi se o tem pogovorila okoljska ministra obeh držav ter izmenjala dokumentacijo v zvezi s tem. Glede možnosti tožbe Slovenije proti Italiji zaradi plinskega terminala v Žavljah pa je dejal, da je ta odvisna od nadaljnjih korakov Italije. "Vse je odvisno od tega, kako se bomo pogovarjali, kakšna pojasnila bomo dobili s strani Italije in kako bo Italija ukrepala. Kot mi je dejal Frattini, brez konzultiranja Slovenije ne bodo šli naprej," je dejal.

"Z italijanskim kolegom sva se srečala, razložil mi je, zakaj ne bo sestanka prihodnji teden. Očitno gre za neke pomembne sestanke, vezane na tožbe Italije pred evropskimi sodišči, o katerih se bodo pogovarjali," je dejal minister.

Frattini je nato v Stockholmu zagotovil, da bo Italija problem s Slovenijo zaradi plinskega terminala v Žavljah reševala z "vzajemnimi posvetovanji". Povedal je tudi, da je slovenskega kolega prosil za podrobno dokumentacijo o razlogih za slovensko nasprotovanje terminalu in obljubil dodatne italijanske dokumente.

Slovensko zunanje ministrstvo je izrazilo obžalovanje zaradi preloženega srečanja ter dodalo, da bo skupaj z italijansko stranjo skušalo uskladiti nov datum srečanja. Obžalovanje zaradi preložitve srečanja je izrazil tudi okoljski minister Karl Erjavec, "če je res eden od razlogov, kot nekateri namigujejo, stališče Slovenije do plinskih terminalov". Bilateralna srečanja so po njegovem mnenju primerna za obravnavo tovrstnih vprašanj, zato upa, da bo do srečanja prišlo čim prej.

Odbor DZ podprl vlado

S problematiko gradnje plinskega terminala v Žavljah se je danes na nujni seji seznanil odbor DZ za okolje in prostor in podprl mnenje vlade, da je terminal z vidika čezmejnih vplivov za Slovenijo nesprejemljiv. Člani odbora so izpostavili okoljske vidike gradnje, ki bi območju severnega Jadrana lahko povzročila nepopravljivo škodo.

Okoljski minister Karl Erjavec je na seji odbora podrobneje predstavil problematiko načrtovane gradnje terminala in člane odbora seznanil z aktivnostmi, ki jih je slovenska stran v zvezi z omenjeno problematiko izvajala doslej.

Odbor je DZ predlagal, naj obravnava okoljsko problematiko severnega Jadrana in razglasitev slednjega za posebno občutljivo območje ter da naj oblikuje skupino kompetentnih mednarodnih pravnikov, ki bo z uporabo zaključkov medresorske komisije permanentno uveljavljala slovenske interese skladno z evropskim pravnim redom.

Med možnostmi, če vlada ne bo upoštevala pripomb Slovenije glede čezmejnih vplivov, je vložitev tožbe zoper Italijo na Sodišču Evropskih skupnosti v Luksemburgu.

Predstojnik katedre za pomorsko in prometno pravo na portoroški fakulteti za pomorstvo in promet Marko Pavliha opozarja, da so postopki ene države članice EU proti drugi pred omenjenim sodiščem zelo redki. Po njegovih besedah članice praviloma "umazano delo" prepustijo Evropski komisiji. Ta po njegovem "sproži postopek, če oceni, da gre za prima facie kršitev obveznosti prava EU".

Terminal bi ogrozil ribolov

Možne težave v zvezi z ribolovom na območju Tržaškega zaliva, ki bi jih gradnja terminala utegnila povzročiti, je predstavil predstavnik kmetijskega ministrstva Andrej Drašler. Predvsem gre, kot so potrdili tudi predstavniki ministrstva za zdravje, za problem dvigovanja mulja z morskega dna, ki bi ga povzročila plovba supertankerjev na tem območju. Mulj je namreč že sedaj kontaminiran z metilno obliko živega srebra, ki ga je z idrijskega območja v Tržaški zaliv več stoletij prinašala reka Idrijca oziroma Soča. Dvigovanje tega mulja bi strupeno živo srebro tako utegnilo zanesti v prehransko verigo, čemur pa se je po mnenju članov odbora treba izogniti.