Slovenska konkurenčna podjetja si lahko obetajo 500 milijonov evrov

Predsednik upravnega odbora Gazproma Aleksej Miller in prvi mož družbe Plinovodi Marjan Eberlinc sta si v Portorožu izmenjala dokumente o slovenskem delu projekta Južni tok. Miller je dejal, da so s tem ustvarili pravno podlago za implementacijo projekta. Kot je dodal, bo zemeljski plin iz Južnega toka evropske potrošnike dosegel do decembra 2015.

Kot je danes v kratki izjavi za medije v sklopu Evropske poslovne konference v Portorožu pojasnil Eberlinc, so sicer že v torek pri notarju vpisali družbeno pogodbo, ki pomeni "nov kamen" v gradnji plinovoda Južni tok. S tem so "postavili temelje tudi za nadaljnjo ustanovitev podjetja, ki se bo zgodilo v kratkem".

Eberlinc je poudaril tudi pomen današnjega dogodka za slovensko gospodarstvo in za razvoj prenosne plinovodne infrastrukture, ki s tem "dobiva v Sloveniji tudi zemljevid, ki se bo širil po Evropi".

Po drugi strani je Miller spomnil, da je Gazprom vseskozi podpiral traso Južnega toka skozi Slovenijo, ter poudaril, da bo Južni tok dobavljal zemeljski plin tudi za potrebe slovenskih gospodinjstev.

Poleg tega Gazprom išče različne možnosti sodelovanja in ustanovitve joint venture podjetij v Sloveniji, je dodal Miller.

Južni tok bo po njegovih besedah pozitivno vplival na zagotavljanje stabilne in zanesljive dobave zemeljskega plina tako za Evropo kot za Slovenijo. Skupna družba, ki bo ustanovljena v kratkem, se bo tako čim prej začela ukvarjati z vprašanjem okoljskega vpliva gradnje in pridobitvijo potrebnih dovoljenj. Ob tem Miller ne dvomi, da bodo do decembra leta 2015 prve tržne dobave zemeljskega plina preko Južnega toka dosegle evropske potrošnike.

Kaj si lahko obeta Slovenija?

Od napovedanega južnega toka si lahko Slovenija obeta dobro priložnost. Od milijarde evrov, kolikor je projekt vreden – polovico bo pokrila Rusija, polovico pa Slovenija – bo slovenskim inženirjem in gradbenikom na voljo vsaj 500 milijonov evrov, so poročali v oddaji 24UR. A posle na trasi naj bi dodeljevali predvsem s pomočjo mednarodnih razpisov, kar pomeni, da bo med bistvenimi kriteriji konkurenčnost posameznih podjetij.

Černač: Projekt ni pomemben le za Slovenijo, ampak za celotno regijo

Minister za infrastrukturo in prostor Zvonko Černač pa je še pred začetkom 15. zasedanja Evropskega poslovnega kongresa v Portorožu dejal, je projekt izjemno pomemben za celotno regijo. Prepričan je, da bo projekt potegnil za sabo tudi interes drugih vlagateljev na energetskem in tudi drugih področjih. Černač, ki je opozoril na pomen Južnega toka tudi z vidika dolgoročne energetske oskrbe, je poudaril še, da bodo vlaganja v našo državo v največji meri odvisna od tega, "ali bomo poslali signale o tem, da je to okolje zanimivo za vlaganja, da v njem ni nekih nepotrebnih formalnih ovir, in signale o tem, da je potem vložek na dolgi rok seveda tudi varen".

Glede možnosti strateških partnerjev za infrastrukturne projekte je minister opozoril, da so vladne usmeritve glede tega jasne ter da tako Slovenske železnice kot Luka Koper za njun dolgoročni razvoj potrebujeta strateškega partnerja, v to smer pa bodo šle tudi nadaljnje aktivnosti.