Pličanič pripravljen zamenjati vodstvo vrhovnega sodišča in državnega tožilstva

Minister za pravosodje Senko Pličanič napoveduje drugi korak od treh za zagotavljanje boljšega delovanja pravne države. Prvi korak je bil s sprejetjem stečajnega zakona prejšnji teden že opravljen, pravi minister. V drugi korak pa spadata spremembi zakonov o sodiščih in sodniški službi ter sprejem zaveze državljanom med vlado in vrhovnim sodiščem.

Noveli zakona o sodiščih in sodniški službi sledita trem ciljem, je pojasnil minister. Prvi je večja učinkovitost in posledično krepitev samostojnosti sodišča, drugi povečanje učinkovitosti in kakovosti nadzora nad sodno upravo ter povečanje odgovornosti sodstva.

Kot izhaja iz novel, bi bila vsa sodišča zavezana k izvajanju projektov, ki prinašajo pozitivne učinke, denimo projektu Triaža. Prav tako bi morala določiti časovne standarde za skrajšanje trajanja postopkov, h katerim bi moral minister dati soglasje, obenem pa bi se zgodil prenos pristojnosti s pravosodnega ministrstva na vrhovno sodišče za krepitev samostojnosti sodne veje.

Z novelama predlagajo ustanovitev posebne službe za nadzor nad sodno upravo. Ta služba ne bi pomenila inšpekcijskega nadzora oziroma službe z inšpekcijskimi pooblastili, je pojasnil Pličanič, "ampak nek bolj omehčan nadzor, ki bi vseeno bil pomemben". Ponovil je tudi, da bi šlo za nadzor nad sodno upravo, ali so torej sodišča organizirana tako, da postopki potekajo hitro, ne pa za nadzor nad konkretnimi zadevami in njihovo vsebino.

Če bi služba ugotovila nepravilnosti, bi o tem pripravila poročilo, predsednik sodišča pa bi moral sprejeti določene ukrepe. Če ukrepi ne bi bili izvedeni, bi lahko služba kot skrajni ukrep sodnemu svetu predlagala razrešitev predsednika sodišča, je nadaljeval minister.

Predsednike sodišč bi lahko razrešili tudi, če sodišče dve leti zapored ne bi doseglo načrtovanih poslovnih rezultatov ali zadev sodne uprave ne bi opravljalo v skladu s predpisi in merili za večjo kakovost.

Kdo bo odgovarjal za napake?

Pličanič pravi, da se do leta 2014 morajo stvari v sodstvu izrazito popraviti na bolje. Pri tem izpostavlja vloge in naloge vseh strani, ki so odgovorne za nemoteno in skladno delovanje slovenskega pravosodja. "Upam, da bo vodstvo sodstva razumelo situacijo in odgovornost, ki jo ima v tej situaciji, ter bo pristopilo k tej zavezi. To je tisto, na kar se moramo sedaj fokusirati. Če pa sedanje vodstvo te svoje odgovornosti ne bo prepoznalo in je ne bo hotelo prevzeti, mi pa ne bo seveda preostalo nič drugega, kot pa da uporabim svoje sicer zelo omejene pristojnosti in predlagam oziroma dam pobudo za zamenjavo vodstva – tako na vrhovnem sodišču kot državnem tožilstvu," je bil v izjavi za 24UR OB ENIH odločen Pličanič.

Zmanjšanje števila sodnikov?

Pličanič je dejal tudi, da so s sodstvom glede zaveze usklajeni pri sedanjem stanju v sodstvu in ciljnem stanju za 1. marec prihodnje leto. Odprto pa ostaja vprašanje, koliko se lahko ena veja oblasti zavezuje do druge.

Poudaril je, da so od marca usklajevali obe noveli kot zavezo, sami so bili prepričani, da so tudi že vse uskladili. Nato pa se je zgodila "točka umika" in do uskladitve ni prišlo, je dejal. A ko gre za obe noveli, "takšno ali drugačno stališče sodstva ne bo v ničemer ovira, da ne bi noveli na vladi sprejeli v zelo kratkem času," še pravi minister.

Po neuradnih podatkih iz osnutka zaveze izhaja, da bi do marca prihodnje leto imeli skupaj 927 sodnikov, kar je 45 sodnikov na 100.000 prebivalcev. Konec decembra lani je bilo sodnikov 983 oziroma 47,7 na 100.000 prebivalcev. Bi se pa povečalo število sodnega osebja. Da bi zavezo dokončno uskladili, bo prihodnji teden sestanek med predsednikom vrhovnega sodišča Brankom Maslešo, predsednico vlade Alenko Bratušek in ministrom Pličaničem.