Ne samo da je ljubljansko okrajno sodišče nelikvidno, mariborsko okrožno sodišče že od sredine oktobra ne plačuje več izvedencev, odvetnikov, vročevalcev in sodnikov porotnikov, saj jim je zmanjkalo denarja. Novembra pa ne bodo več mogli plačati niti poštnih storitev. Enako je tudi v Celju, kjer pa jim bo denarja za stroške sodnih postopkov zmanjkalo decembra, so poročali v oddaji 24UR.

Danes pa je minister za pravosodje Senko Pličanič zatrdil, da bo naredil vse, kar je v njegovi moči, da delovanje sodišč ne bi bilo ogroženo, pri tem pa opozarja, da se bo v prihodnje tudi delovanje sodstva prilagodilo manjšim proračunskim sredstvom za prihodnji dve leti. Podobno odgovarja tudi na vprašanje, ali ni bojazni, da bi zaradi pomanjkanja sredstev zadeve ostale nerešene in bi se sodni zaostanki povečevali.

Od kod vzeti denar za delovanje sodišč do konca leta, pa po ministrovih besedah ni v njegovi pristojnosti, temveč v pristojnosti ministra za finance. "Jaz bom pomagal toliko, da bom poskrbel, da do tega pogovora pride in da poiščemo načine, kako ta denar za letos najti," je pojasnil.

Sodna veja oblasti je po njegovih besedah samostojna in se samostojno dogovarja o svojem proračunskem deležu. Minister tega ne počne namesto sodstva ali skupaj z njim, je dejal. Pličanič je napovedal, da se bo v čim krajšem času sestal s predsednikom vrhovnega sodišča Brankom Maslešo in ministrom za finance Janezom Šušteršičem.

Zaostankov na račun nižjih sredstev ne bodo povečevali

"Vsi imamo na voljo manj denarja, temu pa bo treba prilagoditi izvajanje naših pristojnosti," je dejal. Vrhovno sodišče, ki je pristojno za finance sodnega sistema, bo tako moralo poskrbeti, da se bo delovanje sodstva prilagodilo zmanjšanim proračunskim sredstvom za prihodnji dve leti.

Prepričan je, da je to mogoče narediti, ne da bi pri tem ogrožali delovanje sodstva oz. da bi se sodni zaostanki spet začeli povečevati. Po njegovem mnenju je mogoče še naprej peljati proces zmanjševanja sodnih zaostankov in hitrejšega sojenja, čeprav je na voljo manj denarja.

To lahko po njegovih besedah naredijo na več načinov, denimo z organizacijskimi spremembami oz. bolj racionalno organizacijsko strukturo sodišč, z morebitno ukinitvijo okrajnih sodišč, z bolj racionalnim procesom dela na sodiščih in tudi z določenimi spremembami predpisov. S slednjimi bodo, tako Pličanič, dosegli, da bo tistih dejavnosti, ki jih sodišča opravljajo, pa niso nujna, nekoliko manj. Tako se bo po njegovem mnenju lažje prilagoditi na manjši proračunski pogači.

Poudaril je še, da so bili v državni upravi deležni bistveno večjega zmanjšanja sredstev, kot ga je bilo deležno sodstvo. Ali bo to pomenilo odpuščanje sodnikov in drugega osebja ali ne, bo moralo sodstvo oceniti samo, je dejal.

Na pošti zagotavljajo, da pogajanja o cenah še tečejo

V četrtek je Okrajno sodišče v Ljubljani sporočilo, da ni sposobno več izvesti vseh plačil s postavke stroški sodnih postopkov. Novembra in decembra bo prihajalo zgolj do zamud pri izplačilih, prihodnje leto pa bo moralo sodišče glede na predlog proračuna verjetno nekatere postopke ustaviti, je poudarila predsednica sodišča Vesna Pavlič Pivk.

Kot enega izmed stroškov, ki nastanejo neposredno v zvezi s sojenjem, je omenila tudi pošiljke, ki jih plačujejo Pošti Slovenije. Ta se je danes odzvala, da pogajanja o novih cenah poštnih storitev še niso zaključena, saj je nov postopek javnega naročila pri direktoratu za javno naročanje v teku.

V Pošti Slovenije so zapisali, da so v postopku javnega naročila ponudili tudi možnosti racionalizacije stroškov z izvajanjem elektronskih storitev, s tem pa bi nadomestili obstoječe klasične poštne storitve, so pojasnili. Direktoratu za javno naročanje pri ministrstvu za finance so v sklopu pogajanj ponudili tudi dodatne predloge za znižanje stroškov storitev z uvedbo elektronskih storitev za javno upravo, so na Pošti zapisali v sporočilu za javnost.

Minister Pličanič je v odzivu dejal, da ugotovitev, da gre pri teh storitvah za visoke stroške, velja za vse državne organe in ne le za sodno vejo oblasti. Prepričan je, da bodo s Pošto Slovenije našli skupen jezik in te stroške zmanjšali. Sicer pa je, dolgoročno gledano, treba preiti na elektronsko poslovanje in bodo ti stroški odpadli, je pojasnil.