Premier Miro Cerar je napovedal, da namerava v Zagrebu na srečanju s hrvaškim kolegom Andrejem Plenkovićem med drugim najti tudi dogovor glede slovenskih in hrvaških ribičev v Piranskem zalivu, ki pa bo v skladu z arbitražno odločbo.
Pojasnil je, da s hrvaške strani ni sprejel nobenega uradnega predloga v zvezi z arbitražo, ampak se je le odzval na izjave hrvaškega premierja Plenkovića. Ob tem je pozdravil spravljivejše tone iz Zagreba, hkrati pa poudaril, da je Slovenija za dialog, ki bo pripeljal do implementacije arbitraže.
To, da je Plenković izrazil potrebo po dialogu, Cerar razume kot pomiritev na hrvaški strani, "kajti od zelo radikalnih izjav so zdaj prešli k bolj umirjenim. To me veseli". "Mi smo za dialog, vendar poudarjam, mi smo za dialog, ki bo pripeljal do implementacije (...) arbitražne odločbe," je ob robu srečanja Kluba gospodarstvenikov Slovenske Istre v četrtek v Kopru dejal predsednik vlade.
"Vse, o čemer se bomo pogovarjali - ali je to vprašanje ribičev, ali je to vprašanje meja na kopnem ali kar koli drugega - mora potekati v okviru tega dialoga o tem, kako bomo skupno izvršili odločbo arbitražnega razsodišča," je dodal Cerar.
Kot je spomnil, je to hrvaški strani in posebej Plenkoviću že večkrat pojasnil, še preden je bila arbitražna odločba sprejeta. "Večkrat sem poudaril: Če bo Hrvaška nadaljevala s takšnim odklanjanjem spoštovanja odločbe, bo še naprej kršila ne samo mednarodnega prava, tudi evropsko pravo."
Preučili bodo vse nove predloge, a dvostranski sporazum ostaja nesprejemljiv
"Za nas je ključen in edini možni samo dialog o tem, kako bomo izvršili to odločbo," je bil odločen Cerar, ki je dodal, da mora to biti osrednja tema njegovih pogovorov v Zagrebu s premierjem Plenkovićem.
Glede neuradne možnosti o oblikovanju nevtralnega območja oziroma kondominija za slovenske in hrvaške ribiče pa je predsednik vlade povedal, da bodo preučili vse nove predloge, da pa slovensko stališče ostaja, da je treba implementirati arbitražno odločbo.
"Na morju so meje že povsem jasne, tam niti ni treba veliko več kot to, da jih enostavno začnemo spoštovati in izvajati ustrezne postopke v celoti. Na kopnem pa bo potrebno, tudi verjetno z neko mešano komisijo, čisto natančno na terenu postaviti tiste mejnike, ki pa so z odločbo prav tako v osnovi že določeni," je ocenil premier.
Kot je še povedal, podpira izjave zunanjega ministra Karla Erjavca, da je dvostranski sporazum na podlagi arbitražne odločitve nesprejemljiv. "Tukaj smo v vladi na povsem jasnem stališču že ves čas. Od tega ne odstopamo in ne odstopam niti sam," je še dejal Cerar.
S Plenkovićem tudi o problematiki ribičev
"Ko se bom sestal s premierjem Plenkovićem, bova zagotovo spregovorila tudi o problematiki ribičev v zvezi z implementacijo sporazuma, in to bomo morali najti nek dober dogovor v skladu z arbitražno odločbo in s pravili, ki smo jih že sprejeli in jih bo treba upoštevati, seveda v dobro ribičev in medsebojnega sodelovanja," je odgovoril Cerar na vprašanje o problematiki ribičev v Piranskem zalivu.
Cerar, ki se je v četrtek udeležil tudi odprtja novih prostorov Izobraževalnega centra sodobnih tehnologij v Postojni, je med drugim še dejal, da pozdravlja izjavo Plenkovića, da je edina prava pot dialog. Pri tem je poudaril, da se mora tudi v Sloveniji nadaljevati dialog o implementaciji arbitražnega sporazuma. "Na tem pravnem in političnem stališču bomo vztrajali še naprej," je dodal in poudaril, da je pomembno, da prisluhnemo drug drugemu.
Po njegovem mnenju je sedaj pomembno, da se tudi na slovenski strani pripravi vse potrebno za implementacijo arbitražnega sporazuma, med drugim sprejem ustrezne zakonodaje. Pri tem pa je po Cerarjevih besedah pomemben tudi dialog s prebivalci, ki živijo ob meji, in da se ugotovi, kakšno pomoč jim lahko nudi Slovenija.
Vladna delovna skupina pri prebivalcih Občine Piran
Vladna delovna skupina za implementacijo končne razsodbe arbitražnega sodišča pod vodstvom generalne sekretarke vlade Lilijane Kozlovič pa se je v četrtek sestala s prebivalci obmejnega področja v Občini Piran. Z okoli 20 udeleženci srečanja se je pogovarjala o možnih rešitvah za težave, ki so nastale po razsodbi arbitražnega sodišča o meji.
Težave, ki so jih izpostavili domačini ob slovensko-hrvaški meji, so povezane predvsem z dostopom do hiš, z njihovim položajem in s katastrom. Med novimi potrebami, ki so jih izpostavili na tokratnem srečanju, je možnost, da bi v poštni nabiralnik prejemali uradno pošto ter da bi jih lahko osebni zdravnik obiskal preko meje, je po zaključenem sestanku povedala Kozlovičeva.
"Dogovorili smo se, da jim bomo glede vseh lastninskih razmerij organizirano nudili pomoč na način, da jim bo državni odvetnik dostopen, da bo prišel do njih, enako jim bo dostopna tudi geodetska uprava, če bo to potrebno," je dejala generalna sekretarka vlade.
Člani treh družin razmišljajo o selitvi v Slovenijo
V individualnih pogovorih so se ob koncu dogovarjali s tistimi prebivalci, ki bi si s spremembo bivališča želeli ostati v Sloveniji. Tako željo so do zdaj po besedah Kozlovičeve izrazila tri gospodinjstva. Člani dveh izmed njih niso bili prisotni, zato se bodo z njimi še posebej pogovorili: "Njihova želja je, da bi se jim zagotovilo neko primerno prebivališče, neko sorazmerno, in tukaj bomo tudi v sodelovanju z občino našli ustrezne rešitve."
Nekateri, ki so prišli na pogovor, so bili s slišanim in danimi obljubami zadovoljni. Elizabeta Lever iz zaselka Mlini je povedala, da bodo sprejeli slovensko ponudbo in se preselili v Slovenijo. Niso jim še povedali, na kakšen način bo to izvedeno, vendar je dana obljuba, da bo slovenska vlada pomagala pri iskanju primerne nepremičnine in selitvi.
"Nič ne vem kako in kaj, vendar imamo možnost in nam bodo pomagali pri selitvi v Slovenijo," je povedala Leverjeva.
Bolj nezadovoljen je pogovore zapuščal Mario Budak, ki je dejal le, da so vse obljube od zadnjega obiska tokrat prepolovili. Želi si namreč, da bi si sam zgradil hišo, država pa da bi mu pri tem pokrila le stroške. Prav tako bi želel zamenjati vsa zemljišča za podobna v Sloveniji.
Kozlovičeva je pozneje v izjavi pojasnila, da bodo preučili tudi to možnost, vprašanje o zamenjavi zemljišč pa ostaja še odprto.
Vladna delovna skupina se je sicer v torek mudila v občinah Razkrižje in Lendava, v sredo pa se je sestala s prebivalci ob meji s Hrvaško v Beli Krajini.
Na pogovorih s prebivalci sodelujejo tudi župani omenjenih občin in načelniki upravnih enot. Prebivalcem ob meji s Hrvaško pa vlada predstavlja izhodišča za interventni zakon za zaščito pravic prebivalcev ob meji s Hrvaško, ki bodo kakor koli prizadeti zaradi arbitražne odločitve.
Za ribiče poplačilo morebitne škode in nadomestilo izpada dela dohodka
V okviru interventnega zakona pa bodo skušali nasloviti tudi težave slovenskih ribičev pri ribolovu v slovenskem delu Piranskega zaliva. Tem bo država poskušala poplačati morebitne neposredne škode na materialnih sredstvih in nadomestiti izpad dela prihodka, pa je po četrtkovem srečanju z ribiči dejal vodja vladne delovne skupine za implementacijo arbitražne razsodbe Erik Kopač, sicer državni sekretar v kabinetu predsednika vlade.
Kot je pojasnil Kopač, so vsi skupaj ugotovili, da je z odločitvijo arbitražnega sodišča meja na morju določena. "Hkrati ugotavljamo, da policija v okviru svojih zakonskih pristojnosti in zmogljivosti na morju deluje dobro," je dodal in razčistil, da s Hrvaško ne potekajo dogovarjanja glede posebnega režima ribolova v delu slovenskega morja.
'Formalnih pogovorov o oblikovanju nevtralnega območja za ribiče ni bilo'
Glede neuradnega predloga kompromisne rešitve Zagreba o oblikovanju nevtralnega območja za ribiče je Kopač zatrdil, da formalnih razgovorov na to temo ni bilo. "Slovenija se lahko pogovarja dvostransko z Republiko Hrvaško samo o implementaciji odločitve arbitražnega sodišča," je zatrdil državni sekretar, ki je hkrati potrdil, da poteka komunikacija za pripravo srečanja med obema premierjema.
Predstavniki ribičev so se v glavnem strinjali s predlaganimi rešitvami. Zlatko Novogradec tako ne pričakuje kakšnih večjih incidentov, Silvano Radin pa je opozoril, da slovensko morje spet ni tako majhno. Če sta denimo v sredo ribiče spremljala dva čolna, bi morali za popolno varnost imeti enega policista za vsakega ribiča, kar ni realno.
Novogradec neuradnemu predlogu hrvaške strani ni naklonjen in ga razume kot zavajanje. Radin pa je opozoril, da Hrvati dobro vedo, da je sporazum o obmejnem prometu in sodelovanju (SOPS) implementiran v evropski pravni red in da ne potrebujejo dodatnega dogovora, da bi v skladu s SOPS uveljavili pravico ribolova vse do Ankarana.
Na sestanku je sodeloval tudi državni sekretar na notranjem ministrstvu Boštjan Šefic, ki je bil glede implementacije arbitraže optimist. "Mi vendarle upamo, da bo tukaj narejen napredek v naslednjem obdobju," je ocenil.
Neuradnega Plenkovićevega predloga Šefic ni mogel komentirati, je pa povedal, da je "vsak predlog, vsak korak v smeri iskanja rešitev za ustrezno implementacijo tega sporazuma gotovo pozitiven".
Hrvaška Sloveniji predlaga akvatorij za skupen ribolov
Hrvaška naj bi Sloveniji predlagala kompromisno rešitev glede meje na morju, in sicer oblikovanje nevtralnega območja, v katerem bi skupaj lovili slovenski in hrvaški ribiči, pa je za hrvaški tportal dejal predsednik hrvaške zadruge ribičev Mare Croaticum Daniele Kolec.
Kolec je portalu tudi pokazal zemljevid, ki ga je dobil od uprave za ribištvo na hrvaškem kmetijskem ministrstvu in na katerem je prikazan hrvaški predlog režima na morju, s katerim bi zaščitili hrvaške ribiče.
"Zelo zadovoljni bi bili, če bi se našel kompromis, tako da se oblikuje nevtralno območje, v katerem bi skupaj lovili. O tem že tečejo pogovori," je dejal Kolec in dodal, da naj bi v tem nevtralnem območju skupaj delovali slovenska in hrvaška policija.
Kolec je še pojasnil, da Hrvaška predlaga nekoliko večji akvatorij od same meje, kjer bi veljal ribolovni režim. Po njegovih besedah namreč ne pride v poštev, da bi se Sloveniji priznala meja, kot je v arbitražnem sporazumu, in bi hrvaški ribiči lovili znotraj nje.
Erjavec: Arbitražna odločba je zelo jasna in ne potrebujemo posebnega dvostranskega dogovora
Arbitražna odločba je zelo jasna in ne potrebujemo posebnega dvostranskega dogovora, pa je po seji vlade v zvezi z navedbami, da Hrvaška oblikuje predlog o dvostranskem sporazumu o meji na podlagi arbitražne odločitve, dejal zunanji minister Karl Erjavec.
Erjavec je sicer pozdravil dejstvo, da se politični vrh na Hrvaškem pogovarja o arbitražni odločbi, saj so bili ves čas na stališču, da ta ne obstaja. Očitno so ugotovili, da obstaja, in zato politični vrh, je dejal.
Po njegovi oceni je bil signal Hrvaški dan tisti trenutek, ko "smo zaustavili pot Hrvaške v Organizacijo za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD), saj da se je od takrat retorika spremenila".
'Predlagan režim za ribiče nesprejemljiv'
Glede predloga, o katerem pišejo hrvaški mediji, pa je Erjavec menil, da je nesprejemljiv za Slovenijo.
Pri tem je zunanji minister spomnil, da smo že večkrat imeli dvostranska dogovarjanja s Hrvaško, a na koncu niso veljala, na primer sporazum Drnovšek-Račan. "Če bi šli v neke dvostranske pogovore v tem smislu, da se tudi spreminja vsebina arbitražne odločbe, se bojim, da bi to pomenilo, da bi lahko zaključili s spoštovanjem arbitražne odločbe," je pojasnil.
Erjavec zato meni, da je treba vztrajati pri tem, da Hrvaška implementira arbitražno odločbo.
Dodal je, da glede režimov na morju sicer obstajajo različne možnosti. "To so stvari, ki jih potem, ko je odločba implementirana, lahko razumsko dogovorimo in so tudi v skladu s pravom EU," je poudaril Erjavec.
Minister je ob tem še poudaril, da je treba slovenske ribiče zaščititi. Spomnil je, da je Slovenija ves čas do odločbe vztrajala pri stališču, da je celoten Piranski zaliv slovenski, sodišče pa ga je Sloveniji prisodilo 80 odstotkov. "Menim, da moramo to črto varovati in izvajati pristojnosti, zlasti pa je treba ribičem ponuditi podporo, da bodo lahko lovili ribe v slovenskem morju," je dejal.
Pričakuje sicer, da bi lahko hrvaška stran povzročala kakšne incidente, kar pa je v nasprotju z njeno retoriko, ko je bila izdana odločba. "Govorili so, da se je treba incidentom izogibati, zdaj pa vidimo, da Plenković celo poziva hrvaške ribiče, naj lovijo v slovenskem morju," je spomnil Erjavec.
Odgovoril je tudi na vprašanje, koliko se lahko obrnemo na Evropsko komisijo, saj je predsednik komisije Jean-Claude Juncker v sredinem govoru o stanju EU povedal, da si želi, da bi Hrvaška čim prej vstopila v schengen in da ni primerno, da bi se komisija vmešavala v pogovore Cerar-Plenković.
Erjavec meni, da gre za napačno interpretacijo hrvaških medijev, saj da je Juncker povedal, da Hrvaška ne izpolnjuje pogojev za schengen in si želi, da bi jih. In ko jih bo, ni lepo, če so blokade. Po Erjavčevih besedah je Juncker posebno vlogo dal spoštovanju vladavini prava, kar je zelo močno sporočilo za Hrvaško.
Plenković napovedal obisk slovenskega premierja v Zagrebu čez 14 dni: Verjamem v dialog s Cerarjem
Na sestanku hrvaških parlamentarnih strank se je potrdilo, da vse stranke vztrajajo pri odločitvi sabora o izstopu od arbitraže, obenem pa smo se strinjali, da je nujno nadaljevati dvostranske pogovore o vprašanju meje s Slovenijo in drugih odprtih vprašanjih, pa je v Zagrebu v četrtek dejal hrvaški premier Andrej Plenković.
Hrvaška želi z bilateralnimi razgovori priti do rešitve za kopensko in morsko mejo, to je naše osnovno stališče, je dejal Plenković po pogovorih s predstavniki hrvaških parlamentarnih strank o odnosih s Slovenijo.
Hrvaški mediji so poročali, da naj bi Plenković na sestanku iskal podporo za pogajanja s Slovenijo o dvostranskem sporazumu o meji, pri čemer naj bi bila podlaga za dogovor junijska odločitev arbitražnega sodišča, čeprav Hrvaška sodbe ne priznava.
Hrvaški premier medijskega poročanja o dogovorih glede posebnega režima za hrvaške ribiče v Piranskem zalivu ni želel potrditi. Na novinarsko vprašanje, ali bi bila za Hrvaško sprejemljiva rešitev z dvostranskim sporazumom, ki bi sledil vsebini arbitražne razsodbe in ali jo je ponudil strankam, je dejal le, da želijo z dvostranskimi pogovori priti do rešitev, ki bodo v skladu s pogoji, ki jih je imela Hrvaška, ko je vstopila v proces arbitraže.
Povedal je, da so strokovne službe hrvaške vlade sicer analizirale vsebino arbitražne razsodbe, vendar o ugotovitvah ni želel javno govoriti.
Glede poročanja o posebnem režimu za ribiče v Piranskem zalivu, pa je dejal, da je vprašanje ribičev vedno v ospredju pozornosti, kadar je govora o meji. "Želimo si pragmatične rešitve, ki bo ribičem zagotovila vse pravice, ki jih imajo v tem trenutku," je dejal in dodal, da je ključno, da ne prihaja do enostranskih potez katere koli strani.
Hrvaški premier je spomnil na spomladanski dogovor s slovenskim kolegom Mirom Cerarjem o izvajanju nadzora na zunanji schengenski meji, ki je po njegovi oceni dokaz, da državi lahko najdeta pragmatične, zrele in koristne rešitve.
Obisk Cerarja na Hrvaškem - Plenković ga pričakuje čez dva tedna - bo po oceni hrvaškega premierja priložnost, da se na mizo da niz odprtih vprašanj. Na vprašanje, ali si bo prizadeval za paketno rešitev vseh odprtih vprašanj, pa je dejal, da rešitev za vsa vprašanja ne bo mogoče najti čez noč, vsekakor pa je meja v ospredju.
Plenković je pojasnil, da je cilj sestanka "predstaviti širši kontekst odprtih vprašanj s Slovenijo ter pristopiti k reševanju odprtega mejnega vprašanja na način, da je za Hrvaško to vprašanje bilateralnih pogovorov".
"V dialogu s slovensko stranjo želimo najti rešitve, ki bodo v skladu z modro, stabilno, zaupanja vredno politiko, ki smo jo vodili v prejšnjih mesecih," je še dejal hrvaški premier.
Dodal je, da verjame v dialog s Cerarjem in pričakuje umirjene pogovore, ki bodo okrepili odnose s Slovenijo. Ta je po njegovih besedah tista soseda, s katero mora imeti Hrvaška najmanj težav in s katero mora najbolj sodelovati. "To je platforma, za katero želim dobiti podporo strank, tako v vladi kot v opoziciji," je dejal.
Hrvaški premier je še zanikal, da bi bil posvet parlamentarnih strank popuščanje s strani Hrvaške, temveč je to po njegovem nekaj normalnega, zrelega in odgovornega na hrvaški politični sceni.
Tudi hrvaška opozicija za dvostranske pogovore
Predsednik največje hrvaške opozicijske stranke SDP Davor Bernardić je po sestanku pri Plenkoviću dejal, da obstajata dva pogoja za nadaljevanje pogovorov s hrvaško vlado in ostalimi parlamentarnimi strankami o reševanju sporov s Slovenijo.
Od hrvaške vlade zahtevajo popolno in transparentno poročilo o odnosih med Hrvaško in Slovenijo o vseh spornih vprašanjih. Zahtevajo tudi poročilo, ki bo kazalo "usklajenost hrvaških interesov s hrvaškimi interesi, ki so vneseni v to arbitražo", je dejal Bernardić v izjavi za medije.
Opozoril je, da dvostranski pogovori, "ne smejo biti maska za naknadno priznanje arbitražne sodbe", ter spomnil, da bo morebitni dogovor s Slovenijo treba ratificirati v parlamentu.
Podobno je povedal tudi predsednik opozicijske stranke Most neodvisnih list Božo Petrov, ki je pred nekaj meseci razdrl vladno koalicijo s Plenkovićem. Petrov poudarja, da so dvostranski pogovori pomembni, in je prav tako soglašal, da se je v dialogu s Slovenijo treba pogajati ne samo o meji, temveč o vseh odprtih vprašanjih, kot je Ljubljanska banka.
Predsednik Hrvaške kmečke stranke (HSS) Krešo Beljak, ki je bil predvolilni koalicijski partner SDP, meni, da gre za nenavadno situacijo. "Arbitraža je Hrvaški dala več kot smo pričakovali, a smo jo zavrnili v saboru. Slovencem je dala manj, kot so pričakovali, a so jo sprejeli," je pojasnil.
Pričakuje, da bo hrvaška diplomacija poskušala pomiriti "ti dve čudni zadevi" in vsaj z eno sosednjo državo doseči dogovor. Obenem je izrazil upanje, da bo tudi Slovenija razpoložena za pogovore, tako kot je Hrvaška. Med drugim je v šali povedal, da noben udeleženec srečanja na sedežu hrvaške vlade ni zagovarjal "vojaške rešitve".
KOMENTARJI (1131)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.