Geologi zaradi močnih padavin svarijo pred zemeljskimi plazovi

Zaradi velike količine padavin Geološki zavod Slovenije prebivalstvo na območju vzhodne in severovzhodne Slovenije ter v vzhodnem delu osrednje Slovenije obvešča o povečani verjetnosti pojavljanja zemeljskih plazov. Do tega lahko pride tudi v predelih severozahodne Slovenije, a je tam verjetnost manjša.

Prebivalci na teh območjih in predvsem tam, kjer so se v preteklosti že pojavljali zemeljski plazovi, naj bodo pozorni na dogajanja v tleh nad in pod objekti, zgrajenimi na pobočjih ali tik ob njih, svetujejo geologi.

Že pred nakupom parcele se posvetujte z geologom

Geološki zavod Slovenije je izdelal tudi podrobnejša navodila. Kot pojasnjujejo strokovnjaki, plazenje predstavlja zdrs in premikanje določenega dela zemeljske površine v smeri padnice pobočja. Vedno je tesno povezano z geološkimi, hidrološkimi, predvsem pa s hidrogeološkimi razmerami ožjega območja.

Že pred nakupom parcele se je smiselno posvetovati z inženirskim geologom ali geomehanikom glede stabilnosti terena. Da bi pravočasno odkrili nastajajoči zemeljski plaz, je zelo pomembno stalno opazovanje plazovitega območja. Oglede še posebej priporočajo po izdatnejšem dežju, enako tudi po potresih. O pojavih plazu takoj obvestimo pristojne službe (občino, upravno enoto, civilno zaščito).

Posebej smo pozorni na sledeče pojave:
• sveže razpoke v opornih zidovih, nagibanje in rušenje zidov;
• na strmih in nestabilnih pobočjih in brežinah iščemo znake premikov in poškodb (odpiranje razpok);
• znake zamakanje vode.

Učinek rastlinstva na plazovitem območju

Rastlinstvo ima na plazovitih območjih sledeče pozitivne učinke:
• zaščiti površine pred delovanjem atmosferilij (sonce, veter, dež, temperaturne spremembe);
• poveča površinski odtok vode oz. zmanjšuje pronicanje v tla;
• s pomočjo korenin črpa vodo iz tal in s tem pospešuje njihovo osuševanje;
• s pomočjo korenin veže gornji preperinski sloj in tako zveča trdnost preperine;
• preprečuje erozijo zemeljske površine;
• zmanjšuje posledice hudih deževij;
• s črpanjem podzemne vode se zmanjšuje njena količina v plazu.

Trave, zelišča in nizko grmovje prestrezajo, zadržujejo ter zaustavljajo infiltracijo padavin, kar zmanjšuje površinsko erozijo. Korenine grmovja in drevja ojačajo in vežejo zemljino, obenem pa črpajo vodo iz plazine plitvih plazov. Drevesne vrste z globokim koreninskim sistemom preprečujejo plitve zemeljske plazove, ker dobro prekoreninijo tla in jih tako stabilizirajo, hkrati pa vsrkajo velik del vode iz plazine. Na težkih, slabo prepustnih tleh, ki rada plazijo, se priporoča sajenje jesena, bresta, hrasta, javorja, črne jelše, jelke, ruševja in črnega bora.

Velika in nestabilna drevesa povečajo nevarnost zemeljskih plazov. Vetrolom povzroči prevračanje takih dreves. Pri tem se razgalijo tla in nastane novo erozijsko žarišče. Poveča se količina direktnih padavin, kar pospeši preperevanje talin lahko vodi v erozijo in plazenje.

Učinek vode na plazovitem območju

Voda je eden najpomembnejših dejavnikov, ki pogojuje nastanek nestabilnosti tal. Zaradi vedno večjih vodnih izpustov v okolju prihaja do umetno zvišane gladine podzemne vode, kar vodi k povečanemu tveganju za premikanje tal. K zmanjšanju učinkov vtoka vode vode na plazovitem območju lahko prispevamo na različne načine:

• kadar sumimo na puščanje vode na vodovodu, nemudoma obvestimo pristojno komunalno podjetje;
• kadar pušča voda iz bazena ali ribnika, jo nemudoma popravimo;
• pri praznenju bazenov vode ne spuščamo direktno v tla, ampak poskrbimo za ustrezno odvajanje vode;
• zagotovimo priključitev površinskih odtokov na kanalizacijsko omrežje;
• če nismo priključeni na javni vodovod in kanalizacijo, skrbimo za redno praznenje, čiščenje in vzdrževanje greznic;
• zravnamo parcelo tako, da preprečimo zbiranje vode na posameznih mestih;
• padavinske vode odvajamo v zgrajene odtoke, odtoke odpadne vode pa priključimo na javno kanalizacijo.

Človeški posegi v pobočje

Človeški posegi v nestabilen teren pogosto povzročijo porušitev mejnega ravnotežja in s tem sprožijo plazenje. Zato geologi svetujejo:

• izogibanje obremenjevanju zgornjih delov pobočij (nasipanje, deponiranje materiala) in razbremenjevanju spodnjih delov pobočij (odkop materiala);
• izogibanje odstranjevanju rastja na strmih oz. labilnih pobočjih, saj rastlinske korenine ščitijo tla pred erozijo, vežejo zemljino (gornji preperinski pokrov) in s tem zmanjšujejo premike v plitvejšem delu pobočij;
• izvajanje gradbenih in drugih del v suhem vremenu (predvsem spomladi in poleti).

Vzdrževanje objektov in posesti na plazovitih območjih

Četudi imate objekte postavljene na nestabilnih ali slabo nosilnih tleh, škoda na objektu ni nujno posledica tega dejstva. Lahko je posledica starosti objekta, slabo izvedenih temeljev ali neprimernih načinov gradnje glede na lastnosti tal. V takšnih primerih so poškodbe, nastale zaradi premikov tal, za sanacijo še neugodnejše. Vidne poškodbe se ob nadaljnjih premikih tal povečujejo. Zato je pomembno:

• pravilno vzdrževanje objektov (predvsem odvajanje vod);
• pravilna izvedba prenovitvenih del, to je prezidav, dozidav,... (po Zakonu o graditvi objektov);
• ukrepanje za zmanjšanje nestabilnosti tal (preprečevanje vtekanja vode v plazino, njihovo dreniranje, pogozdovanje, stabilizacija brežine – če je možno, se izvede razbremenjevanje čela plazu ali obremenitev pete plazu).

Za katere stvari lastniki na nestabilnih tleh lahko poskrbijo sami?

• ustrezno vzdrževanje objektov;
• ohranjanje vegetacijskega pokrova;
• dreniranje oz. odvajanje vode v zaprte sisteme;
• opazovanje in vzdrževanje opornih zidov;
• opazovanje nestabilnih pobočij;
• izogibanje nezaščitenim izkopom oz. razbremenjevanju terena;
• izogibanje obremenjevanju terena.
• sklenitev premoženjskega zavarovanja pred naravnimi nesrečami.