Pritisk na gore: 'Prelaz Vršič je šolski primer preobremenjenega območja'

Zadnja leta se obisk gora strmo povečuje. Povečanje števila obiskovalcev beležijo v vseh gorskih turističnih občinah. Parkirišča na priljubljenih izhodiščih za vzpone v Julijskih Alpah in Kamniško-Savinjskih Alpah so čez vso poletno sezono praktično natrpana s pločevino, v kočah se poleti tare dnevnih obiskovalcev. Moraš imeti res veliko srečo, da na katerem od vzponov uživaš v trenutkih samote. Da je obiskovalcev v naših gorah vedno več, potrjujejo tudi vse pogostejše nesreče v gorah, vedno težje pa je ob tako množičnem obisku zagotavljanje varne in urejene planinske infrastrukture. A največji davek množičnega obiska naših gora plača naša naravna in kulturna dediščina.

Lansko leto avgusta smo poročali o nevzdržnih razmerah na naši najvišje ležeči koči Kredarici, kjer je zaradi pomanjkanja padavin močno primanjkovalo vode. Nič kaj bolje ni bilo niti v okoliških postojankah, kot so koča na Doliču, dom Planika pod Triglavom in na Komni. Približno tretjina vseh planinskih postojank namreč uporablja kapnico, zato se v daljšem obdobju suhih poletnih dni lahko zgodi, da vode v koči celo zmanjka; če je obisk koč povečan, pa se to lahko zgodi že po nekaj vročih in suhih dneh. Medtem ko so se nekateri pohodniki pritoževali nad razmerami v koči in zgražali, ker je bila omejena uporaba vode, pa so predvsem tisti, ki že leta opozarjajo, da država nima ustrezne strategije turističnega razvoja naših gora, zmajali z glavo nad prizori strnjenih kolon pohodnikov, ki so 'romali' na vrh Triglava.

Pred tedni je Planinska zveza Slovenije na družbenih omrežjih delila posnetek z zelo podobno vsebino, le da je bila lokacija druga. Himalaja in vzpon na streho sveta – Everest. Posnetek je nastal konec letošnjega maja, ob strnjeni koloni alpinistov, ki se počasi – kot v vrsti na banki – vzpenjajo, pa je marsikdo pomislil, da je z našo družbo res nekaj narobe. Podoben je bil tudi komentar PZS. "Redkejši kot je zrak, več je ljudi? Tukaj nekaj ni ok, ne?" Je res vse osredotočeno predvsem na zaslužek? 

Rekorden obisk naših gora. Pa si to v resnici želimo?

Po dveh covidnih letih je bil lanski obisk naših gora že na ravni rekordnega leta 2019, podatki o trenutni zasedenosti gorskih občin pa za letos napovedujejo še eno izjemno leto. Tudi letos bomo priča dolgim strnjenim kolonam ljudi, ki se vzpenjajo na Mali Triglav. Na vrhu naše najvišje gore praktično ni več prostora za krajši počitek in opazovanje sončnega vzhoda, večina ne uživa več v razgledih, pač pa v všečkih pod svojimi selfiji, ki jih objavljajo med pohodi. 

Čeprav je lepo slišati, da je Slovenija zelo priljubljena gorska destinacija, te ob pogledu na množice stisne. Ob poročilih o številnih gorskih nesrečah in reševalnih akcijah naših požrtvovalnih reševalcev, ki tvegajo svoja življenja za druge, tudi za tiste, ki gredo v visokogorje brez znanja, izkušenj in ustrezne opreme, pa marsikoga popade upravičen bes. 

Gore so izjemno občutljiv ekosistem, in če ga želimo zaščititi, je treba zasnovati smotrne ukrepe, s katerimi bomo učinkovito razpršili in pravočasno preusmerili tokove planincev. Katarina Žemlja, sogovornica iz CIPRE Slovenija, opozarja, da je alpski prostor pod močnim pritiskom, razlogov za to pa je več: ker so poletja vedno bolj vroča, ljudje ohladitev iščemo v gorah, poleg tega pa se pojavljajo tudi trendi, kot so zbiranje všečkov na družbenih omrežjih, oprema za preživljanje prostega časa v naravi je vedno bolj dostopna, turistične organizacije pa naravno in kulturno dediščino tržijo preveč potrošniško. Kot opozarja, lahko ta pritisk ublaži le celovito in strateško upravljanje obiskovalcev.

Za to pa potrebujemo čim več realnih podatkov o obisku naših gora. Tako se je julija 2022 na petih krajih po Sloveniji začelo pilotno merjenje obiska planinskih poti. In sicer na Ospu, Vršiču, Lovrenških jezerih, Storžiču ter Kumu. Vse lokacije so premišljeno izbrane, saj pokrivajo različne tipe obiskovalcev in ciljnih skupin, s tem pa nudijo kompleksnejši pregled nad dogajanjem na terenu. Gre za projekt Planinstvo 4.0.

Na PZS so prepričani, da bodo pridobljeni podatki izboljšali razumevanje obiska v gorah (sezonskost, povezanost meteorologije in obiska, časovno obremenjenost lokacij ipd.) ter služili kot izhodišče za napovedi tokov obiskovalcev na pilotnih lokacijah v prihodnje. "Takšen pristop k razumevanju in upravljanju s planinsko infrastrukturo in planinskimi tokovi je v Sloveniji nov, celo na ravni EU. Projekt Planinstvo 4.0, znotraj katerega poteka štetje obiska, tako predstavlja referenčni projekt trajnostnega in sodobnega razvoja in upravljanja planinske infrastrukture ter usmerjanja obiska v gorah," še navajajo na PZS.

Vršič: šolski primer preobremenjenega območja

Ena izmed izredno priljubljenih visokogorskih točk je zagotovo prelaz Vršič, ki leži v osrčju edinega slovenskega narodnega parka – Triglavskega narodnega parka. Analiza podatkov, ki so jih sporočali števci, nameščeni na tistih najbolj priljubljenih poteh, ki vodijo z Vršiča na Slemenovo špico, v skupno bazo, je pokazala, da se je na najbolj privlačne dneve na teh poteh zvrstilo več kot tisoč pohodnikov, pa čisto vse poti, ki vodijo na Slemenovo špico, niti niso zajete v merjenje. Tako je bil lanski rekord dosežen 16. oktobra, ko se je zlate macesne na Slemenovi špici odpravilo gledat več kot 1300 pohodnikov. "Lahko si samo predstavljate, kakšna gneča je bila na vrhu prelaza, sploh ob misli, da je slednji z avtobusom dostopen zgolj v poletnih mesecih," opozarja Katarina Žemlja in dodaja, da je prelaz Vršič šolski primer preobremenjenega območja, ki nujno potrebuje usmerjanje obiska oziroma načrt upravljanja. 

Tako velik obisk nima negativnih posledic le na življenja lokalnih prebivalcev, pač pa tudi na naravo. Na širšem območju Vršiča je že vzpostavljenih nekaj mirnih con za varstvo ruševca in gamsa, zato je tam dovoljena zgolj hoja po označenih planinskih poteh, v zimskih mesecih pa je turna smuka na tem območju prepovedana. "Je namen dosežen, če območje le označimo na zemljevidu in z informativnimi tablami na terenu?" se sprašuje sogovornica.

Vsi dosedanji projekti in izkušnje s terena vodijo do skupnih zaključkov, in sicer, da je ključno sodelovanje vseh deležnikov pri prizadevanju za iste cilje. Ti so: omogočiti kakovost življenja lokalnih prebivalcev, ohranjanje narave in kulturne dediščine ter zagotavljanje trajnostnega in vključujočega razvoja. 

Številke o obisku gora ter podatki o gorskih nesrečah ne kažejo, da smo na pravi poti. Ima Slovenija sploh ustrezno strategijo upravljanja z gorskim svetom? Se učinkovito spoprijemamo z izzivi, kot so prometna preobremenjenost in prometno onesnaževanje, odlaganje odpadkov v naravi, poškodbe planinske infrastrukture ter porast nesreč ljudi v gorah? Nekega splošnega optimističnega odgovora na vsa ta vprašanja zagotovo ne moremo podati. Nekatere lokalne skupnosti so pri določenih ukrepih učinkovitejše, spet druge niti ne vedo, kaj si želijo.

Barbara Kelher s PZS, ki smo jo spremljali med kontrolo števcev na poteh na Kum, je opozorila, da so med postavljanjem števcev doživeli kar nekaj šokantnih situacij in se na lastne oči prepričali, da so razmere v naših hribih porazne. "Korona je naredila svoje, kar smo vsi opazili v svojih lokalnih okoljih. Vsi so preprosto začeli hoditi v hribe," pravi sogovornica in dodaja, da je hkrati problem tudi preveč masovno promoviranje Slovenije kot t. i. 'outdoor destinacije' oz. destinacije za aktivnosti na prostem. "Slovenska turistična organizacija samo promovira in zgolj minimalno ozavešča," zato si PZS želi večjega sodelovanja s turističnimi ponudniki, turistično-informacijskimi centri in STO pri intenzivnem opozarjanju turistov, da brez ustrezne opreme in znanja ne morejo v hribe. "Zelo pomembno je, da se usposobi turistične delavce, da bodo znali delati na preventivi. Vse preveč je promocije, premalo pa preventive," je jasna Kelherjeva. 

Na vprašanje, kako so pohodniki sprejeli števce, ali so bili ti tarča vandalizma, Kelherjeva pojasnjuje, da se vedno najdejo tako tisti, ki v tem vidijo nekaj pozitivnega, kot tudi tisti, ki to dojemajo kot grožnjo. Večinoma pa nekih večjih težav ni. Še najbolj števci motijo plezalce na Ospu. So pa morali pred zimo odstraniti števce na Vršiču in Storžiču, saj gre za dragocene in občutljive naprave, ki bi jih morebitni snežni plazovi lahko tudi uničili.

Analiza prvih podatkov, ki so jih pridobili s pomočjo števcev, je pokazala, da je velika povezava med vremenom in obiskom gora, prav tako je več obiska ob koncih tedna, kar je seveda pričakovano. Znani so tudi vrhunci obiska na teh petih lokacijah, več pa bo pokazala nadaljnja analiza podatkov, ki jih bodo zbirali do konca tega leta. Podatki pa so razkrili tudi, kako so se spremenile navade planincev. A o tem več v prihodnjem prispevku, ko bomo predstavili tudi več podatkov o obisku teh petih lokacij.