Poslanci SMC: če bodo Markeževi dokazali plagiatorstvo, 'ne bo sodila med poslance SMC'

Ministrica za izobraževanje Klavdija Markež je na lastno pobudo prejšnji teden posredovala svojo magistrsko nalogo v pregled matični fakulteti, da bi ugotovili pristnost avtorstva, so sporočili iz SMC. S fakultete so ji odgovorili, da se magistrska naloga po prvem računalniškem pregledu v določenem delu ujema z drugimi viri, zato jo bodo preverili.

V SMC pojasnjujejo, da je Markeževa magistrirala leta 2005, ko računalniški pregled magistrskih nalog še ni bil ustaljen način preverjanja avtorstva. Trenutno na fakulteti poteka ročno preverjanje naloge, saj računalniški program zgolj pokaže na obseg znanstvenih virov, ne pa pristnosti avtorstva, so še razložili. Odločilno pri presoji avtorstva je namreč, da je ključni vsebinski del naloge rezultat lastnega dela avtorja, pravijo. Obenem sta magistrsko nalogo Markeževe kot ustrezno že verificirala in potrdila tako fakulteta kot njen mentor Miha Pogačnik, so dodali.

Kot je poudarila namestnica vodje poslanske skupine SMC Lilijana Kozlovič, tudi za ministrico veljajo enaka merila kot za ostale. "V poslanski skupini menimo, da mora nositi odgovornost za to," je dejala. Pogovarjali so se tudi o možnosti, da bi se Markeževa po odstopu vrnila v poslanske klopi. Če bi se informacija o plagiatorstvu izkazala za resnično, potem po oceni Kozlovičeve ne bi sodila med poslance SMC.

"Plagiati večinoma v 'ad hoc' strankah"

Po mnenju poslanca SDS Žana Mahniča je zanimivo, v katerih strankah se pojavljajo plagiati oziroma domnevni plagiati. "V prejšnjem mandatu so se pojavili v PS, zdaj v SMC. In to je fenomen teh 'ad hoc' strank za potrebe volitev, ker ne vedo kakšne kadre imajo," je dejal. Tudi zato upa, da bo zgodba med volivci "šla v smeri, da vidijo, kaj pomenijo stranke, ustanovljene za potrebe volitev".

Bil je presenečen, da je SMC za ministrico za izobraževanje, znanost in šport izbrala ravno Markeževo. "Ker SMC podpira praktično celoten profesorski zbor, bi lahko našli kakšnega drugega kandidata z doktorskim nazivom," je dejal. Vodja poslancev SDS Jože Tanko pa je na družbenem omrežju Twitter zapisal: "Kakšna nedoslednost SMC. Od SDS zahtevajo celovitost aktov, sami pa ne preverijo niti izobrazbe kandidatov, ki jih predlagajo za ministre."

Prvak DeSUS Karl Erjavec se strinja, da imajo težave s kadri ponavadi nove stranke, v katerih so nepreverjeni ljudje."V stabilnih strankah, kot je DeSUS, se to praktično ne more več zgoditi," je dejal. Ko so ga spomnili na zagato s poslancem prejšnjega mandata Ivanom Simčičem, ki je tudi po ugotovitvah Komisije za preprečevanje korupcije uporabljal neverodostojno spričevalo, pa je dejal, da je bila zadeva zelo sporna in o zgodovini ne želi govoriti.

Poslanec ZL Miha Kordiš je danes spomnil, da so že minuli teden na predstavitvi ministrice v državnem zboru izpostavili, da je "popolnoma nekompetentna za opravljanje funkcije in da namerava zgolj izvajati škodljive politike vlade na področju izobraževanja". V njihovi poslanski skupini upajo, da bo naslednji minister dejansko in bistveno bolj kompetenten.

Štrukelj: Gre za nov simptom stanja visokega šolstva

Po besedah glavnega tajnika šolskega sindikata Sviz Branimirja Štruklja gre za nov simptom stanja visokega šolstva. "V izrednem študiju in zasebnih šolah se prodajajo te stvari in ni ustreznega nadzora," je opozoril. Poudaril je, da je "smer razvoja visokega šolstva v komercializacijo in zniževanje sredstev iz proračuna slaba, uničujoča in bo destruktivno vplivala na kakovost diplom".

Na ljubljanski ekonomski fakulteti, kjer je diplomiral Jernej Ladinik, od katerega naj bi ministrica prepisovala, so poudarili, da so zapriseženi visokim etičnim standardom. "Vsaka sprožitev postopka ugotavljanja samostojnosti pri kateri koli obliki preverjanja znanja (seminarske naloge, diplomska dela, magistrska dela, disertacije) je za fakulteto neljuba," so sporočili. Pri njih zadnja leta pregledujejo naloge študentov pred zagovorom, sum prepisovanja pa lahko prijavo poda vsak posameznik.

Če je ujemanje v 37 odstotkih, naloga verjetno ni samostojno delo

Po besedah Nataše Samec s Pravne fakultete je več vrst plagiatov. "Ko od nekoga pripisuješ, pa ga ne citiraš, si od njega dobesedno ukradel vse" in takrat ni težko ugotoviti, ali gre za plagiat, pravi. Se pa takrat pojavi vprašanje, kolikšen del mora biti prepisan, da gre za nedovoljen plagiat. "Za plagiat se lahko šteje, če so prepisane temeljne zadeve in obstaja neka rdeča nit, ki je prepisana," je pojasnila.

Na vprašanje, ali je torej plagiat, če je zaključek naloge v celoti prepisan iz nekega drugega prej objavljenega dela odgovarja, da gre "že za velik indic, da naloga ni samostojno delo". Enako po njenih besedah velja, če se delo v 37 odstotkih ujema z nekim delom, ki je nastalo prej, pri tem pa delo ni navedeno med viri. "To je groba kršitev. Iz tega že izhaja, da je hotel avtor sekundarnega dela prikriti prvotno delo," pravi.

Je pa treba poleg elektronskega preverjanja del po njenih besedah primarno in sekundarno delo preveriti tudi ročno, saj je "elektronsko preverjanje samo prvi indic in na podlagi njega še ni mogoče reči, da gre za plagiat. Na področju prava denimo različni avtorji uporabljajo različne člene, zato se lahko na prvi pogled kaže, da gre za veliko ujemanja. Zato je treba deli preverjat tudi vsebinsko." Prav tako je po njenih besedah treba preverjati, kaj je avtorjev osebni prispevek k znanosti in kaj je prepisano. Ne gre pa po njeni oceni za plagiat, če je prepisana denimo ena stran, pa avtorstvo ni navedeno. Tedaj bi lahko bolj govorili o premalo vestnem citiranju, pravi.