Evropska unija je pripravila predlog uredbe o medbančnih provizijah za kartične plačilne transakcije (MIFs). Uredba je trenutno v zadnji fazi obravnave v Bruslju in vse podrobnosti še niso znane, v veljavo pa naj bi stopila konec novembra. Uredba znižuje provizije kar za 80 odstotkov, ključni vprašanji pa sta, ali bodo trgovci znižanje provizij prelevili v nižje cene izdelkov in ali bodo banke znižanje provizij prenesle na imetnike kartic, torej potrošnike.

ZPS predlog podpira: to so dobre novice za potrošnike

Na Zvezi potrošnikov Slovenije (ZPS) pravijo, da uredba prinaša spodbudne novice za potrošnike. Nižje provizije pri plačevanju s karticami bi morale prinesti nižje cene izdelkov. Pa bo res tako? "Pri ZPS predlog uredbe podpiramo," sporočajo. "Obstoječi model medbančnih provizij se je za potrošnike in druge uporabnike na sploh izkazal za škodljivega. Te provizije pri nakupu blaga in storitev plačujejo vsi potrošniki, ne glede na to, ali uporabljajo kartice ali ne. Kljub večjemu številu transakcij, nižjim stroškom in hitrejšem procesiranju je višina provizij v zadnjih 10 letih sistematično rasla. Konkurenca med velikimi mednarodnimi izdajalci za povečanje tržnega deleža ni pripeljala do znižanja, ampak do zvišanja stroškov za potrošnike," pojasnjujejo na ZPS in dodajajo, da trenutni poslovni model ovira konkurenco in inovacije. Na ZPS upajo, da bodo določila uredbe začela veljati v praksi zelo hitro. Od Evropske komisije na zvezi med drugim zahtevajo, da prepreči, da bi banke nižje provizije zaračunavale preko drugih nadomestil. "Pomembno je, da nadzorniki trga dogajanje na njem spremljajo in preprečijo, da bi se višji stroški zaračunali drugje," poudarjajo na ZPS.

Študije: trgovci zaradi nižjih provizij ne bodo spustili cen

Kakšen bo učinek uredbe so analizirali v društvu Svetilnik. V rezultatih analize z naslovom Regulacija medbančnih provizij za kartične plačilne transakcije sta njihova raziskovalca Anže Burger in Tanja Porčnik osvetlita posledice, ki bi za Slovenijo nastale. Uredba predvideva, da bi se proivizije znižale in bi znašale 0,2 odstotka vrednosti transakcije za debetne kartice ter 0,3 odstotka za kreditne kartice.

V analizi raziskovalca poudarjata, da medbančna provizija predstavlja izravnalni mehanizem, ki usklajuje ponudbo in povpraševanje na obeh straneh trga, tako na strani imetnikov kartic kot tudi na strani prejemnikov plačil. "Če je provizija previsoka, trgovci ne bodo zainteresirani za sprejemanje plačil s karticami in bodo preklopili na cenejše alternative, kot je gotovina. Po drugi strani pa v primeru prenizko zastavljene provizije izdajatelji ne dobijo zadostne spodbude za izdajanje kartic, iskanje novih strank in uvajanje inovacij, kar zmanjša število imetnikov kartic, poveča povprečne stroške transakcij v shemi in zmanjša povpraševanje po kartičnih plačilnih storitvah s strani trgovcev," poudarjata raziskovalca.

"Izkušnje Španije, Združenih držav Amerike in Avstralije pričajo, da administrativno nižanje najvišjih dovoljenih medbančnih provizij ne privede do prelitja stroškov od trgovcev na potrošnike, medtem ko smo na drugi strani priča višjim tekočim provizijam za uporabo kartic in višjim obrestnim meram za kreditne transakcije, s čimer izdajatelji kartic nevtralizirajo izpad prihodkov zaradi nižjih medbančnih provizij," ugotavlja Porčnikova. Na ZPS so prepričani, da je te analize strašenje s strani bank in kartičnih shem treba jemati z rezervo. "Prav ti se želijo izogniti, da bi se jim zaprl udoben viru dobičkov," opozarjajo na ZPS.

Trgovci: ukrep bo ugodno vplival na potrošnike

Trgovinska zbornica Slovenije predlog o znižanju provizij podpira. Na zbornici poudarjajo, da je za doseganje cilja uredbe ključen obstoj pravne jasnosti in enaki konkurenčni pogoji za vse trgovce v Uniji. "Trenutno namreč obstajajo različne stopnje medbančnih provizij, kar povzroča razdrobljenost trga ter trgovcem na drobno in potrošnikom preprečuje koriščenje prednosti notranjega trga," pravijo na zbornici, kjer pričakujejo ugoden vpliv ukrepa na cene za potrošnika. "Podobno kot druge evropske trgovske asociacije ocenjujemo pripravo teh pravnih podlag na ravni EU kot korak v pravo smer, vendar pa menimo, da bi še večje prihranke lahko prinesla odprava in ne le regulacija oziroma omejitev medbančih provizij vsaj za debetne kartice oziroma stopnje, ki bi bile še nekoliko nižje."

Opozarjajo, da višina stroškov večstranskih medbančnih provizij na evropski ravni danes znaša za trgovce in vse potrošnike, tudi tiste, ki kartic ne uporabljajo, 9 milijard evrov. "Omejitev na EU ravni je nujno potrebna in bo zmanjšala stroške plačil večstranskih medbančnih provizij tako za trgovce kot za potrošnike. Uredba bo predvidoma določila tudi najvišjo dovoljeno stopnjo medbančnih provizij tako za čezmejne kot tudi za domače transakcije s kreditnimi in debetnimi karticami," še navajajo na zbornici.

Banke se odgovoru na vprašanje, ali bodo dražile storitve, izmikajo

Ali si lahko zaradi znižanja provizij obetamo dražje kartično poslovanje, smo povprašali tudi Združenje bank. Rezultati simulacije analize društva Svetilnik so pokazali, da bi predlagana regulativa v Sloveniji znižala prihodke izdajateljev kartic za 35 milijonov evrov in povečala provizije za imetnike kartic med 0 in 3 evre na kartico. Prav tako bi znižala stroške trgovcev med 26 in 30 milijonov evrov v prvem letu implementacije ter znižala blaginjo potrošnikov med 0 in 50 milijonov evrov. Posredni učinki bi lahko bili znižanje rasti uporabe kartičnih plačil in prehod na intenzivnejšo uporabo gotovine, negativen vpliv na razvoj spletne prodaje ter povečanje sive ekonomije in zmanjšanje proračunskih prihodkov iz naslova davkov.

V Združenju bank na naša vprašanja odgovarjajo, da zaradi tega, ker je predlog uredbe še v fazi usklajevanja, o konkretnih ukrepih bank še ne morejo govoriti. Kot pravijo v združenju, bodo z novo uredbo največ pridobili veliki trgovci in velike države, mali trgi ter male države pa največ izgubili. Opozarjajo, da študija o učinkih administrativnega zniževanja medbančnih provizij, ki jo je pripravila Evropska komisija, zajema v glavnem učinke le na trgovce, ne ugotavlja pa učinkov za potrošnike. Prav tako navajajo, da predlog uredbe trgovcev v ničemer ne zavezuje, da bi zaradi znižanih provizij znižali tudi končne cene za potrošnika. "Namreč, znani so primeri bank iz okolij, kjer je bila regulacija uvedena in je opaziti, da znižanja cen trgovci na potrošnika niso prenesli. Zato Združenje bank Slovenije ne more podpirati tako pripravljenega predloga Uredbe."