Višje plače javnih uslužbencev: kdo bo dobil koliko?

Policijska sindikata sta denimo sporočila, da je bil dosežen "zgodovinski preobrat za vse zaposlene v Policiji". Izhodiščni plačni razred policista, ki je bil doslej vreden 1.219 evrov bruto, bo po novem višji za 34 odstotkov. To pomeni, da bodo možje v modrem dobili 1.636 evrov bruto oziroma 419 evrov več kot doslej. Enako kot policist je bil v 25. plačnem razredu tudi vojak, zato zgoraj navedene številke veljajo tudi za može v maskirnih uniformah.  

Za odtenek še bolj polna bo denarnica gasilcev, saj bodo dobili 466 evrov več, kar bo naneslo 1.685 evrov bruto. Medtem ko se omenjeni 25. plačni razred po novi lestvici pretvarja v desetega, kjer ostajajo policisti in vojaki, so gasilci en razred pridobili in se bodo odslej po novem uvrščali v 11. plačni razred.

466 evrov več dobivajo tudi učitelji, zato bo po novem njihov izhodiščni razred vreden 2100 evrov bruto, namesto dosedanjih 1.669. Prav toliko več bodo dobili tudi cariniki in pravosodni policisti, v njihovem primeru gre kar za 38-odstotni dvig.

 Kar 609 evrov več pa bo šlo zdravnikom specialistom, namesto 4.277 evrov bruto bo njihov nov izhodiščni razred vreden 4.884 evrov. Razred srednje medicinske sestre, ki je trenutno vreden slabih 1400 evrov bruto, bo po novem narasel na dobrih 1700 evrov bruto, dobrih 360 evrov več.

Nobena plača v domovih za starejše ne bo pod minimalno

Medtem pa v novi tabeli izstopa dvig plače perfuzionistom, strokovnjakom na področju tehnologije zunajtelesnega krvnega obtoka, ki so denimo poleg pri večini operacij na odprtem srcu. Pri njih se odstotni dvig meri le z enomestnim številom, saj bodo po novem dobili le dva odstotka več. Namesto dosedanjih 2.569 evrov bruto jim nova lestvica namenja 2.625 evrov oziroma zgolj 57 evrov bruto več.

Podpis kolektivne pogodbe bo v praksi prinesel višje plače tako za poklice v osnovni oskrbi, socialni oskrbi, zdravstveni negi in zdravstveni rehabilitaciji kot tudi v podpornih službah, pri čemer gre za dvig plač na vseh delovnih mestih. "Dolgoročno najpomembnejši pa je zagotovo ukrep na področju najnižjih plač - odslej namreč nobena plača v domovih za starejše ne bo pod minimalno," poudarjajo na ministrstvu za solidarno prihodnost.

Če danes za delovno mesto socialna oskrbovalka I znaša osnovna bruto plača 1.219 evrov, bo po novem osnovna plača višja za 23 odstotkov oziroma za 277 evrov bruto. Za delovno mesto varuhinja institucionalnega varstva je trenutna osnovna plača 1.268 evra bruto, po novem bo višja za 25 odstotka oziroma za 320 evrov bruto. Dietni kuhar je dobival 1.042 evrov osnovne bruto plače, zdaj je bo 369 evrov več. Plača bolničarja negovalca (1.127 evra) bo v prihodnje višja za 30 odstotkov. 

Višajo se tudi dodatki, saj se računajo po osnovni plači

S korenito spremembo, da bo prvi plačilni razred izenačen z minimalno plačo - do sedaj jih je bilo kar 25 uvrščenih nižje - je prišlo tudi do večjega povečanja za vse ostale zaposlene v javnem sektorju.   

Pri dvigu plač je pomembno tudi to, da se s tem zaposlenim zvišujejo tudi dodatki, ki jih prejmejo denimo za delovno dobo, ob napredovanju, nadurnem delu. Ti dodatki se namreč izračunajo glede na osnovno plačo, zato bodo za veliko posameznikov znatno višji. Tudi napredovanja iz obstoječega sistema se bodo prenesla v novega.

Poslancem se bo čakanje splačalo

Dvig osnovnih plač javnih uslužbencev naj bi bil po ocenah v povprečju 19-odstoten.

Reforma s plačnimi dvigi je za štiri leta ocenjena na 1,4 milijarde evrov. Predvidena zvišanja plač so različna, vseh približno 190.000 zaposlenih v javnem sektorju naj bi pravico do višje plače v celoti pridobilo najpozneje do leta 2028.

Zvišanja bi se namreč uveljavila postopoma, v šestih obrokih, pri čemer je prvi predviden 1. januarja 2025, zadnji 1. januarja 2028. Nekoliko drugače je določeno za poslance, funkcionarje vlade in državnega sveta, ki bi se jim zvišanja poznala šele z naslednjim mandatom.

Vendar pa bo takrat dvig njihovih plač precej višji, poslanci v državnem zboru bodo denimo dobili tudi do 50 odstotkov več. Uvrščeni bodo v nove plačne razrede od 55. vse do 63., ki bo vreden skoraj 8000 evrov bruto.  

Nova plačna lestvica ima 67 plačnih razredov. Razlika med plačnimi razredi je namesto sedanjih štirih po tri odstotke. Predvideno razmerje med najvišjim in najnižjim plačnim razredom je ena proti sedem. Najnižja osnovna bruto plača bo 1253,90 evra, najvišja 8821,04 evra bruto. Med drugim je v zakonu po novem določen tudi način usklajevanja plač z inflacijo, kar pomeni, da to usklajevanje torej ne bo več prepuščeno vsakokratnemu dogovoru.

27.000 ljudi dobivalo plačo nižjo od minimalne

V javnem sektorju je okoli 190.000 zaposlenih, dobrih 27.000 je prejemnikov razlike do minimalne plače. Dosedanji najvišji 66. plačni razred je bil vreden 6087,86 evra bruto. Razmerje med najvišjo osnovno plačo in minimalno plačo je ena proti 4,8.

V lanskem letu je skupna masa bruto plač znašala 5,589 milijarde evrov, v letu 2015 3,448 milijarde evrov. Vsa leta se je povečevalo tudi število zaposlenih.

V letih 2020 in 2021 so na rast mase bruto plač znatno vplivala izplačila dodatkov, povezanih z epidemijo covida-19. Ta so v letu 2020 znašala 281,4 milijona evrov, v letu 2021 pa so bila 492,5 milijona evrov. V letu 2022 so bila izplačana v višini 12,3 milijona evrov, v letu 2023 pa 1,2 milijona evrov.